Kazalo
73 odnosi: Afrika, Andezit, Antarktika, Apnenec, Auckland, Aucklandsko vulkansko polje, Avstralija, Batolit, Bazalt, Breča, Christchurch, Cookov preliv, Cunami, Devon, Dunedin, Eocen, Fiordland, Fumarola, Gejzir, Gnajs, Gondvana, Granit, Indija, Jame svetlečih črvov Waitomo, Južna Amerika, Južne Alpe / Kā Tiritiri o te Moana, Kaikōura, Kaldera, Kambrij, Kreda, Lahar, Madagaskar, Magma, Miocen, Močvirje, Nafta, Nova Zelandija, Ognjenik, Oligocen, Otago (polotok), Pacifična plošča, Peščenjak, Piroklastični tok, Plovec, Potres, Pounamu, Prelom (geologija), Premog, Queensland, Riolit, ... Razširi indeks (23 več) »
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Afrika
Andezit
ZDA)USGS: Stewart Park Andesite http://pubs.usgs.gov/imap/i2799/photos/24-Stewart_Peak_andesite.html Vzorec andezita mandljastimi mehurji, napolnjenimi z zeolitom; velikost vzorca je 8 cm Diagram QAPF Diagram TAS: andezitu pripada polje O2 Andezit je temno obarvana finozrnata ekstruzivna magmatska kamnina (predornina) s srednjo sestavo in afanitsko do porfiritsko teksturo.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Andezit
Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Antarktika
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Geologija Nove Zelandije in Apnenec
Auckland
Auckland (Tāmaki Makaurau) je velemesto na Severnem otoku Nove Zelandije, najbolj naseljeno urbano območje države in peto največje mesto v Oceaniji.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Auckland
Aucklandsko vulkansko polje
Aucklandsko vulkansko polje je območje monogenetskih vulkanov, ki ga pokriva večji del metropolitanskega območja Aucklanda, največjega mesta Nove Zelandije, in je na Severnem otoku.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Aucklandsko vulkansko polje
Avstralija
Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Avstralija
Batolit
ZDA). Batolit (iz starogrškega βάθος - globina in λίθος líthos - kamnen) je velika magmatska globočnina nepravilne oglike, ki se proti dnu širi.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Batolit
Bazalt
Bazalt Bazált je pogosta siva do črna bazična ekstruzivna magmatska kamnina.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Bazalt
Breča
Bazaltska breča; zelena osnovna masa je epidot Sedimentna breča Breča (iz italijanskega breccia – gramoz ali grušč) je grobozrnata klastična kamnina, zgrajena iz robatih drobcev mineralov ali kamnin, večjih od 2 mm, zlepljenih z mineralnim cementom ali finozrnato vezno kamnino, ki ima lahko enako ali drugačno sestavo kot drobci.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Breča
Christchurch
Christchurch (Ōtautahi) je največje mesto na Južnem otoku Nove Zelandije in sedež regije Canterbury.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Christchurch
Cookov preliv
Cookov preliv je morski preliv, ki povezuje Tasmansko morje na severozahodu in južni Tihi ocean na jugovzhodu ter ločuje novozelandski Severni otok od Južnega otoka.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Cookov preliv
Cunami
Cunámi (tsunámi) (iz japonščine 黒人, pristaniščni val) je val na morski gladini ali skupina takšnih valov, ki nastanejo zaradi potresa, zdrsa zemeljskih tal, ognjeniškega delovanja ali padca meteorita v morje ali blizu morja.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Cunami
Devon
Devon je lahko.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Devon
Dunedin
Dunedin (/dʌˈniːdɪn/ ⓘ duh-NEE-din; maorsko: Ōtepoti) je drugo največje mesto na Južnem otoku Nove Zelandije (za Christchurchom) in glavno mesto regije Otago.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Dunedin
Eocen
Eocen je geološka doba, ki je trajala od pred 56 do 34 milijonov let in je pomemben del geološke zgodovine v drugem delu paleogenskega obdobja v kenozoiku.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Eocen
Fiordland
Fiordland ('jame za tetoviranje') je geografska regija Nove Zelandije v jugozahodnem kotu Južnega otoka, ki obsega najbolj zahodno tretjino Southlanda.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Fiordland
Fumarola
Fumarola v kraterju Halema`uma`u, Havaji Fumarola je odprtina v Zemljini skorji, pogosto v bližini vulkanov, skozi katero izhajajo vodna para in plini, med njimi ogljikov dioksid, žveplov dioksid, vodikov klorid in vodikov sulfid.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Fumarola
Gejzir
Gejzir Strokkur, Islandija Gejzír je termalni izvir na Zemljini površini, ki v presledkih bruha vrelo vodo in paro v zrak.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Gejzir
Gnajs
Vzorec gnajsa kaže "gnajsove pasove". Gnajs je pogost in splošno razširjen tip kamnine, nastale v visoko kvalitetnih regionalnih metamorfnih procesih že obstoječih formacij, ki so bile prvotno bodisi magmatske ali sedimentne kamnine.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Gnajs
Gondvana
Gondvana in Lavrazija Gondvana (izvorno Gondwanaland) je bila južna velecelina, ki je vsebovala večino ozemlja današnjih kontinentov južne poloble, vključujoč Antarktiko, Južno Ameriko, Afriko, Madagaskar, Arabski polotok, Avstralijo-Novo Gvinejo in Novo Zelandijo, prav tako tudi Indijo, ki je danes del severne hemisfere.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Gondvana
Granit
ZDA Granit je zrnata magmatska kamnina, ki je svetlejše barve.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Granit
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Indija
Jame svetlečih črvov Waitomo
Jame svetlečih črvov Waitomo je jama v podeželski skupnosti Waitomo na Severnem otoku Nove Zelandije.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Jame svetlečih črvov Waitomo
Južna Amerika
Sestavljena satelitska slika Južne Amerike Júžna Amêrika je celina, ki jo sicer prečka ekvator, vendar je večina njene površine na južni polobli.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Južna Amerika
Južne Alpe / Kā Tiritiri o te Moana
Južne Alpe (uradno Južne Alpe / Kā Tiritiri o te Moana) so gorovje, ki se razteza vzdolž večjega dela Južnega otoka Nove Zelandije in doseže največjo višino blizu zahodne strani območja.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Južne Alpe / Kā Tiritiri o te Moana
Kaikōura
Kaikōura (/kaɪˈkɔːrə/) je mesto na vzhodni obali Južnega otoka Nove Zelandije.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Kaikōura
Kaldera
Ognjenik v kalderi na otoku Onekotan (Kurilski otoki) Satelitska slika Santorinija. V smeri urinega kazalca: Nea Kameni; Palea Kameni; Aspronisi; Therasia; Thera Jezero Crater v Oregonu Kaldera je geološka oblika, ki nastane kot posledica sesedanja ognjenika samega vase.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Kaldera
Kambrij
Kámbrij je najstarejše geološko obdobje paleozoika, ki se je začelo pred 542 milijoni let ob koncu proterozoika in končalo pred približno 488 milijoni let z začetkom ordovicija.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Kambrij
Kreda
Kreda je najmlajše geološka perioda mezozoika, ki se je začela s koncem jure pred 135 milijoni let in končala z začetkom paleocena (terciarja) pred 65 milijoni let.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Kreda
Lahar
Sveta Helena marca 1982 Lahár je tok blata in drobirja, sestavljenega iz vulkanskega pepela, zdrobljenih skal in vode.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Lahar
Madagaskar
Satelitski posnetek Madagaskarja (september 2003) Madagaskar, uradno Republika Madagaskar (malgaško Madagasikara, Repoblikan'i Madagasikara, République de Madagascar) je otoška država, ki leži ob jugovzhodni obali Afrike.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Madagaskar
Magma
Magma iz ognjenika na Havajih Magma (grško: mágma – zgnetena masa) ali žarja je zmes raztaljene kamnine, suspendiranih trdnih snovi in hlapnih snovi, na primer vode in ogljikovega dioksida, ki nastaja pod Zemljino površino in lahko obstaja tudi na drugih zemeljskih planetih.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Magma
Miocen
Miocen je geološka doba v razvoju Zemlje, ki se je pričela pred približno 23 milijoni let in trajala do pred 5,33 milijoni let.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Miocen
Močvirje
Močvirje Močvirje je območje (biom), kjer ima podzemna voda stalen ali občasen stik s površinsko vodo, ali površinska voda zaradi geološke sestave tal ne more pronicati v tla.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Močvirje
Nafta
V morje razlita nafta Nafta tudi Petrolej (πέτρα (kamen) + Latin: oleum (olje) je gosta, temnorjava ali zelenkasta slabo vnetljiva tekočina, ki se nahaja v zgornjih plasteh nekaterih delov Zemljine skorje, veliko nahajališč je tudi pod morjem. Danes je to zelo pomemben energetski in surovinski vir.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Nafta
Nova Zelandija
Nova Zelandija (Aotearoa) je otoška država v jugozahodnem Tihem oceanu.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Nova Zelandija
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Ognjenik
Oligocen
Oligocen je geološko obdobje v zgodovini Zemlje.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Oligocen
Otago (polotok)
Polotok Otago (maorsko Muaūpoko) je dolg, hribovito razčlenjen prst kopnega, ki tvori skrajni vzhodni del Dunedina na Novi Zelandiji.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Otago (polotok)
Pacifična plošča
Pacifiška plošča Pacifična plošča tudi tihooceanska plošča je oceanska tektonska plošča, ki leži pod Tihim oceanom.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Pacifična plošča
Peščenjak
Rezana plošča iz peščenjaka Peščenjak je klastična sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz silikatnih zrnc velikosti peska (0,0625 do 2 mm).
Poglej Geologija Nove Zelandije in Peščenjak
Piroklastični tok
Piroklastični tokovi na pobočjih ognjenika Mayon (Filipini) leta 1984 Piroklastični tok ali piroklastični gosti tok je hiter tok izjemno vročega plina, ki lahko doseže temperaturo do 1000 °C, in kamnin s skupnim imenom tefra, ki teče v smeri od ognjenika s hirostjo do 700 km/h.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Piroklastični tok
Plovec
Primerek zelo poroznega plovca z vulkana Teide na Kanarskih otokih: gostota vzorca je približno 0,25 g/cm³: merilo je v centimetrih Skladi plovca na otoku Lipari, Eolsko otočje Plovec je porozna vulkanska kamnina, ki nastane z zelo hitrim strjevanjem pregrete viskozne in s plini bogate lave ali z mešanjem lave in vode.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Plovec
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Potres
Pounamu
Pounamu je izraz za več vrst trdega in vzdržljivega kamna, ki ga najdemo na Južnem otoku Nove Zelandije.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Pounamu
Prelom (geologija)
V geologiji je prelom (angleško fault) zlom ravnin ali diskontinuiteta v kamnini ob kateri je prišlo do pomembnega premika vzdolž diskontinuitetne ploskve, kot posledica gibanja skalne gmote.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Prelom (geologija)
Premog
Premog Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Premog
Queensland
Queensland v Avstraliji Queensland je zvezna država Avstralije s površino 1.852.642 km² ter 3,6 milijoni prebivalcev.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Queensland
Riolit
Riolit Obsidian (vitrofir), pod njim plovec in desno od njega riolit Vzorec riolita iz Conical Hill dome (Lyttelton Harbour, Nova Zelandija) Riolit je magmatska ekstruzivna kamnina (predornina) s felzično sestavo.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Riolit
Rotomahana (jezero)
Jezero Rotomahana je 890 hektarjev veliko jezero na Severnem otoku Nove Zelandije, 20 kilometrov jugovzhodno od Rotorue.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Rotomahana (jezero)
Rotorua
Rotorua (maorsko) je mesto v regiji Bay of Plenty (Zaliv izobilja) na Severnem otoku Nove Zelandije.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Rotorua
Rotorua (jezero)
Jezero Rotorua Te Rotorua nui ā Kahumatamomoe je drugo največje jezero na Severnem otoku Nove Zelandije po površini in obsega 79,8 km².
Poglej Geologija Nove Zelandije in Rotorua (jezero)
Ruapehu
Ruapehu (/ˈruːəˌpeɪhuː/; maorsko) je gora in aktivni stratovulkan na južnem koncu vulkanske cone Taupō in vulkanske planote Severnega otoka na Novi Zelandiji.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Ruapehu
Sedimentne kamnine
Plasti skrilavca (spodaj) in apnenca (zgoraj) v ameriški zvezni državi Tennessee Sedimentne kamnine so ena izmed treh osnovnih skupin kamnin (poleg magmatskih in metamorfnih), ki se oblikujejo z odlaganjem finega materiala in oblikovanja tega v kamnino.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Sedimentne kamnine
Skrilavec
Skrilavec je metamorfna kamnina, ki vsebuje različne minerale.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Skrilavec
Stewartov otok / Rakiura
Stewartov otok (maorsko Rakiura, dobesedno 'žareče nebo', uradno Stewartov otok / Rakiura) je tretji največji novozelandski otok, ki leži 30 kilometrov južno od Južnega otoka, čez Foveauxov preliv.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Stewartov otok / Rakiura
Stratovulkan
Stratovulkan »Cono de Arita«, Salta (Argentina) Skica prereza stratovulkana Stratovulkan, imenovan tudi kompozitni vulkan je visok, stožčasto oblikovan ognjenik, ki je sestavljen iz mnogo plasti strjene lave in vulkanskega pepela.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Stratovulkan
Subdukcija
Subdukcija ali podrivanje je geološki proces, ki poteka na konvergentnih mejah tektonskih plošč, kjer se ena plošča podriva pod drugo in je prisiljena ali potopljena zaradi gravitacije v Zemljin plašč.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Subdukcija
Taranaki
Gora Taranaki (imenovana tudi Mt Egmont) je mirujoči stratovulkan v regiji Taranaki na zahodni obali Severnega otoka Nove Zelandije.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Taranaki
Tarawera
Gora Tarawera je vulkan na Severnem otoku Nove Zelandije znotraj starejše, a vulkansko produktivne kaldere Ōkataina.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Tarawera
Tasmanovo morje
Tasmanovo morje (maorsko Te Tai-o-Rēhua) je robno morje Tihega oceana, ki se razprostira med Avstralijo in Novo Zelandijo na jugozahodu Tihega oceana.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Tasmanovo morje
Taupō (jezero)
Jezero Taupō Taupō-nui-a-Tia ali) je veliko kratersko jezero na severnem otoku Nove Zelandije, ki je v kalderi vulkana Taupō. Jezero je soimenjak mesta Taupō, ki leži v zalivu na severovzhodni obali jezera. S površino 616 km² je največje jezero po površini na Novi Zelandiji in drugo največje sladkovodno jezero po površini v geopolitični Oceaniji za jezerom Murray v Papuanski Novi Gvineji.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Taupō (jezero)
Tektonski jarek
V geologiji je tektonski jarek (angl. trench ali nemško graben) dolga in sorazmerno ozka depresija dela zemlje, ki nastane s spuščanjem dela zemeljske skorje med dvema ali več prelomi.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Tektonski jarek
Tongariro
Gora Tongariro (/ˈtɒŋɡərɪroʊ/; maorsko) je sestavljeni vulkan v vulkanski coni Taupō na Severnem otoku Mount Tongariro *http://www.doc.govt.nz/parks-and-recreation/national-parks/tongariro/ Tongariro National Park at the Department of Conservation *http://www.doc.govt.nz/parks-and-recreation/tracks-and-walks/central-north-island/ruapehu/tongariro-alpine-crossing/ Tongariro Alpine Crossing at the Department of Conservation *http://www.virtualoceania.net/newzealand/photos/volcanic/tongariro/ Tongariro Alpine Crossing photos at Virtual Oceania Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Novi Zelandiji Kategorija:Gore Nove Zelandije Kategorija:Vulkani na Novi Zelandiji Kategorija: Stratovulkani Kategorija:Aktivni ognjeniki.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Tongariro
Trilobiti
Trilobíti ali trókrparji (znanstveno ime Trilobita) so izumrli morski členonožci.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Trilobiti
Uran
Urán (latinsko uranium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol U in atomsko število 92.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Uran
Zaliv Hauraki / Tīkapa Moana
Zaliv Hauraki / Tīkapa Moana je obalni del Severnega otoka Nove Zelandije.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Zaliv Hauraki / Tīkapa Moana
Zelandija (mikrocelina)
Zelandija (izgovarja se /ziːˈlændiə/), v maorščini znana tudi kot Te Riu-a-Māui ali Tasmantis, je skoraj v celoti potopljena gmota celinske skorje v Oceaniji, ki se je umirila po odcepitvi od Gondvane pred 83–79 milijoni let.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Zelandija (mikrocelina)
Zemeljski plaz
Zemeljski plaz je zasul cesto Zemeljski plaz je nekontroliran premik večje količine zemlje, blata, kamenja in drobirja po pobočju hriba navzdol.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Zemeljski plaz
Zemeljski plin
Na plamenu zemeljskega plina, ki prihaja iz tal, si lahko skuhamo kosilo (Romunija, pojav: focul viu). Zêmeljski (tudi zémeljski) plín je plinasto fosilno gorivo.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Zemeljski plin
Zemljin plašč
Spodnji plašč Plašč je del zemeljskih planetov ali drugih trdnih teles, ki so dovolj velika, da je njihova notranjost razslojena po gostoti.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Zemljin plašč
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Geologija Nove Zelandije in Zlato