Kazalo
78 odnosi: Angleščina, Antarktika, Aoraki/Mount Cook, Apnenec, Auckland, Avstralija, Bazalt, Bibavica, Canterburyjska ravnina, Christchurch, Cookov preliv, Cunami, Dušikov oksid, Dunedin, Estuarij, Fidži, Fjord, Gejzir, Gondvana, Habitat, Hamilton, Južne Alpe / Kā Tiritiri o te Moana, Južni otok, Kakapo, Kaldera, Kitajska, Kivi, Kivi (ptica), Kras, Krčenje gozdov, Ledenik, Ledenik Fox / Te Moeka o Tuawe, Ledenik Franz Josef / Kā Roimata o Hine Hukatere, Les, Maori, Marmor, Metamorfne kamnine, Metan, Metropolitansko območje, Mokrišče, Nova Kaledonija, Nova Zelandija, Oceanija, Ogljikov dioksid, Ognjenik, Pacifična plošča, Pacifiški ognjeni obroč, Pesek, Pingvini, Požar, ... Razširi indeks (28 več) »
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Angleščina
Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Antarktika
Aoraki/Mount Cook
Aoraki / Mount Cook je najvišja gora na Novi Zelandiji.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Aoraki/Mount Cook
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Geografija Nove Zelandije in Apnenec
Auckland
Auckland (Tāmaki Makaurau) je velemesto na Severnem otoku Nove Zelandije, najbolj naseljeno urbano območje države in peto največje mesto v Oceaniji.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Auckland
Avstralija
Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Avstralija
Bazalt
Bazalt Bazált je pogosta siva do črna bazična ekstruzivna magmatska kamnina.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Bazalt
Bibavica
Bíbavica ali plimovánje je izraz, ki opisuje pojav izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Bibavica
Canterburyjska ravnina
Canterburyjska ravnina je območje na Novi Zelandiji s središčem v Srednjem Canterburyju, južno od mesta Christchurch v regiji Canterbury.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Canterburyjska ravnina
Christchurch
Christchurch (Ōtautahi) je največje mesto na Južnem otoku Nove Zelandije in sedež regije Canterbury.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Christchurch
Cookov preliv
Cookov preliv je morski preliv, ki povezuje Tasmansko morje na severozahodu in južni Tihi ocean na jugovzhodu ter ločuje novozelandski Severni otok od Južnega otoka.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Cookov preliv
Cunami
Cunámi (tsunámi) (iz japonščine 黒人, pristaniščni val) je val na morski gladini ali skupina takšnih valov, ki nastanejo zaradi potresa, zdrsa zemeljskih tal, ognjeniškega delovanja ali padca meteorita v morje ali blizu morja.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Cunami
Dušikov oksid
Dušikovi oksidi (plini NOx) so binarne spojine dušika in kisika.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Dušikov oksid
Dunedin
Dunedin (/dʌˈniːdɪn/ ⓘ duh-NEE-din; maorsko: Ōtepoti) je drugo največje mesto na Južnem otoku Nove Zelandije (za Christchurchom) in glavno mesto regije Otago.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Dunedin
Estuarij
Estuarij je delno zaprto obalno telo slane vode, v katero teče ena ali več rek ali potokov in ima prosto povezavo z odprtim morjem.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Estuarij
Fidži
Fidži (fidžijsko-hindijsko फ़िजी, Fijī), uradno Republika Fidžijski otoki (fidžijsko-hindijsko फ़िजी गणराज्य, Fijī Gaṇarājya), je otoška država v južnem Tihem oceanu vzhodno od Vanuatuja, zahodno od Tonge in južno od Tuvaluja.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Fidži
Fjord
Fjord Grenlandiji, z manjšimi fjordi. Na dnu je najdaljši fjord na svetu - Scoresby Sund Fjord je potopljena ledeniška dolina, ki jo je zalilo morje.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Fjord
Gejzir
Gejzir Strokkur, Islandija Gejzír je termalni izvir na Zemljini površini, ki v presledkih bruha vrelo vodo in paro v zrak.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Gejzir
Gondvana
Gondvana in Lavrazija Gondvana (izvorno Gondwanaland) je bila južna velecelina, ki je vsebovala večino ozemlja današnjih kontinentov južne poloble, vključujoč Antarktiko, Južno Ameriko, Afriko, Madagaskar, Arabski polotok, Avstralijo-Novo Gvinejo in Novo Zelandijo, prav tako tudi Indijo, ki je danes del severne hemisfere.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Gondvana
Habitat
Habitat pomeni življenjsko okolje posamezne vrste ali skupin rastlin, gliv ali živali, pravzaprav njihovo domovanje oziroma bivališče.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Habitat
Hamilton
Hamilton ima več pomenov.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Hamilton
Južne Alpe / Kā Tiritiri o te Moana
Južne Alpe (uradno Južne Alpe / Kā Tiritiri o te Moana) so gorovje, ki se razteza vzdolž večjega dela Južnega otoka Nove Zelandije in doseže največjo višino blizu zahodne strani območja.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Južne Alpe / Kā Tiritiri o te Moana
Južni otok
Južni otok je večji od obeh glavnih otokov, ki predstavljata ozemlje države Nove Zelandije na jugozahodnem delu Tihega oceana, in s površino 150.437 km² 12. največji otok na svetu.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Južni otok
Kakapo
Kakapo (iz maorske besede kākāpō, dobesedno »nočna papiga«, znanstveno ime Strigops habroptilus) ali sovji papagaj je neleteča in nočno aktivna vrsta papige, ki živi samo na Novi Zelandiji.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Kakapo
Kaldera
Ognjenik v kalderi na otoku Onekotan (Kurilski otoki) Satelitska slika Santorinija. V smeri urinega kazalca: Nea Kameni; Palea Kameni; Aspronisi; Therasia; Thera Jezero Crater v Oregonu Kaldera je geološka oblika, ki nastane kot posledica sesedanja ognjenika samega vase.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Kaldera
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Kitajska
Kivi
Kivi je užiten sadež rodu gozdne trte aktinidije (Actinidia).
Poglej Geografija Nove Zelandije in Kivi
Kivi (ptica)
Kívi (znanstveno ime Apteryx) je edini rod ptičev iz družine kivijev (Apterygidae). Živi samo na Novi Zelandiji. To družino so tradicionalno uvrščali v red nojevcev, po trenutno sprejeti klasifikaciji pa predstavlja samostojen red kivijev (Apterygiformes). Te nenavadne živali so morda kdaj živele tudi v drugih delih sveta, zdaj pa jih ni moč najti nikjer drugje kot na novozelandskem otočju.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Kivi (ptica)
Kras
Krás (nemško in) je geološko gledano del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Kras
Krčenje gozdov
Mehiki. Krčenje gozdov v Gran Chaco, Paragvaj Krčenje gozdov v Evropi. Krčenje gozdov v Franciji. Krčenje gozdov v Boliviji. Krčenje gozdov ali deforestacija je odstranitev gozda, za namene pridobivanja novih kmetijskih površin ali gradnjo stanovanjskih in prometnih površin.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Krčenje gozdov
Ledenik
Ostanki Triglavskega ledenika, stanje: september 2002 Ledenik je tok ledu v visokogorju ali v polarnem svetu, ki se zaradi lastne teže in gravitacije pomika v nižjo lego.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Ledenik
Ledenik Fox / Te Moeka o Tuawe
Ledenik Fox (uradno Fox Glacier / Te Moeka o Tuawe) je 13 kilometrov dolg zmerno topli morski ledenik, ki je v narodnem parku Westland Tai Poutini na zahodni obali Južnega otoka Nove Zelandije.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Ledenik Fox / Te Moeka o Tuawe
Ledenik Franz Josef / Kā Roimata o Hine Hukatere
Ledenik Franz Josef leta 2011 Ledenik Franza Josefa (uradno Franz Josef Glacier / Kā Roimata o Hine Hukatere) je 12 kilometrov dolg zmerno topli morski ledenik v narodnem parku Westland Tai Poutini na zahodni obali Južnega otoka Nove Zelandije.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Ledenik Franz Josef / Kā Roimata o Hine Hukatere
Les
za druge pomene glej Gozd in Les (razločitev)Les v obliki hlodov, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Lés je organski material, primarno je v deblih dreves ali grmov.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Les
Maori
Maori (slovenska izgovorjava: Maóri; maorska izgovorjava: Māori) so avtohtono polinezijsko ljudstvo celinske Nove Zelandije (Aotearoa).
Poglej Geografija Nove Zelandije in Maori
Marmor
Marmor Mármor je gosta metamorfna kamnina, bele do svetlo sive barve.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Marmor
Metamorfne kamnine
Metamorfne kamnine so skupina kamnin, ki nastajajo s preoblikovanjem že obstoječe kamnine, protolita, v novo kamnino v postopku metamorfizma.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Metamorfne kamnine
Metan
Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Metan
Metropolitansko območje
Metropolitansko območje ali metropolitanska regija je območje, ki je sestavljeno iz močno urbaniziranega območja in manj poseljenih okoliških območij.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Metropolitansko območje
Mokrišče
Nihanja višine vode, predvsem zaradi umetnih poplav in bobrov, povzročajo občasno odmiranje drevesnega pasu. Mokrišče je območje, ki je redno zadostno preplavljeno s površinsko ali podzemsko vodo, da lahko omogoča življenje rastlinskemu in vodnemu življenju, ki za rast in razmnoževanje potrebuje mokro ali občasno mokro prst.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Mokrišče
Nova Kaledonija
Nova Kaledonija (francosko: Nouvelle-Calédonie, kanaško: Kanaky) je otočje v jugozahodnem Tihem oceanu.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Nova Kaledonija
Nova Zelandija
Nova Zelandija (Aotearoa) je otoška država v jugozahodnem Tihem oceanu.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Nova Zelandija
Oceanija
Zemljevid Oceanije Oceánija je ime za skupino otokov in otočij v Pacifiku.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Oceanija
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Ogljikov dioksid
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Ognjenik
Pacifična plošča
Pacifiška plošča Pacifična plošča tudi tihooceanska plošča je oceanska tektonska plošča, ki leži pod Tihim oceanom.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Pacifična plošča
Pacifiški ognjeni obroč
Pacifiški ognjeni obroč Pacifiški ognjeni obroč (tudi Tihooceanski ognjeni obroč, Pacifiški ognjeniški obroč) je glavno območje v bazenu Tihega oceana, kjer se pojavljajo številni potresi in vulkanski izbruhi.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Pacifiški ognjeni obroč
Pesek
Delci peska na plaži Pesek je sipek material, ki ga sestavljajo nesprijeti delci kamnin.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Pesek
Pingvini
Pingvíni so red (znanstveno ime Sphenisciformes) in se združujejo v eno družino (Spheniscidae).
Poglej Geografija Nove Zelandije in Pingvini
Požar
Zapužah, 11. april, 2007 - protipožarni zid je preprečil širjenje požara na sosednje stavbe. Požár je nenadzorovano širjenje ognja v prostoru ali v naravi.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Požar
Poplava
hurikanu Katrina (2005) Poplava je začasno prekritje zemljišča z vodo, ki običajno ni prekrito z vodo.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Poplava
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Potres
Pounamu
Pounamu je izraz za več vrst trdega in vzdržljivega kamna, ki ga najdemo na Južnem otoku Nove Zelandije.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Pounamu
Prelom (geologija)
V geologiji je prelom (angleško fault) zlom ravnin ali diskontinuiteta v kamnini ob kateri je prišlo do pomembnega premika vzdolž diskontinuitetne ploskve, kot posledica gibanja skalne gmote.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Prelom (geologija)
Premog
Premog Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Premog
Prepletena reka
Prepletena reka je ena od številnih vrst rek, ki ima strugo, ki je sestavljena iz mreže manjših korit, ločenih z majhnimi in pogosto začasnimi rečnimi otoki, sipinami in predstavljajo prepletajoče sipinske komplekse.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Prepletena reka
Ramsarsko mokrišče
Ramsarsko območje ali Ramsarsko mokrišče je mokrišče, ki je v skladu z Ramsarsko konvencijo označeno kot mednarodno pomembno.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Ramsarsko mokrišče
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Rim
Rotorua
Rotorua (maorsko) je mesto v regiji Bay of Plenty (Zaliv izobilja) na Severnem otoku Nove Zelandije.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Rotorua
Ruapehu
Ruapehu (/ˈruːəˌpeɪhuː/; maorsko) je gora in aktivni stratovulkan na južnem koncu vulkanske cone Taupō in vulkanske planote Severnega otoka na Novi Zelandiji.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Ruapehu
Severni otok
Severni otok uradno imenovan) je manjši od obeh glavnih otokov, ki predstavljata 44 % površine države Nove Zelandije na jugozahodnem delu Tihega oceana, in s površino 113.729 km² 14. največji otok na svetu. Ima 3.997.300 prebivalcev (junij 2023), kar je 77 % prebivalcev Nove Zelandije, zaradi česar je najbolj poseljen otok v Polineziji in 28.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Severni otok
Skrilavec
Skrilavec je metamorfna kamnina, ki vsebuje različne minerale.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Skrilavec
Slap
Slap je točka v reki ali potoku, kjer voda teče čez navpični pad ali vrsto strmih padcev.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Slap
Stewartov otok / Rakiura
Stewartov otok (maorsko Rakiura, dobesedno 'žareče nebo', uradno Stewartov otok / Rakiura) je tretji največji novozelandski otok, ki leži 30 kilometrov južno od Južnega otoka, čez Foveauxov preliv.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Stewartov otok / Rakiura
Subdukcija
Subdukcija ali podrivanje je geološki proces, ki poteka na konvergentnih mejah tektonskih plošč, kjer se ena plošča podriva pod drugo in je prisiljena ali potopljena zaradi gravitacije v Zemljin plašč.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Subdukcija
Takahe
Južnootoški takahē (znanstveno ime Porphyrio hochstetteri) je neleteča močvirna vrsta ptice, ki izvira iz Nove Zelandije in je največji živeči član družine tukalic.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Takahe
Taranaki
Gora Taranaki (imenovana tudi Mt Egmont) je mirujoči stratovulkan v regiji Taranaki na zahodni obali Severnega otoka Nove Zelandije.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Taranaki
Tasmanovo morje
Tasmanovo morje (maorsko Te Tai-o-Rēhua) je robno morje Tihega oceana, ki se razprostira med Avstralijo in Novo Zelandijo na jugozahodu Tihega oceana.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Tasmanovo morje
Taupō (jezero)
Jezero Taupō Taupō-nui-a-Tia ali) je veliko kratersko jezero na severnem otoku Nove Zelandije, ki je v kalderi vulkana Taupō. Jezero je soimenjak mesta Taupō, ki leži v zalivu na severovzhodni obali jezera. S površino 616 km² je največje jezero po površini na Novi Zelandiji in drugo največje sladkovodno jezero po površini v geopolitični Oceaniji za jezerom Murray v Papuanski Novi Gvineji.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Taupō (jezero)
Tektonska plošča
Zemljevid sveta, na katerem so označene litosferske plošče in njihove meje, kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Tektonska plošča je del zemljine skorje (imenovane tudi litosfera).
Poglej Geografija Nove Zelandije in Tektonska plošča
Tihi ocean
Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Tihi ocean
Tonga
Tonga, uradno Kraljevina Tonga (Puleʻanga Fakatuʻi ʻo Tonga), je polinezijska država in arhipelag s 169 otoki, od katerih je 36 naseljenih.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Tonga
Waiheke (otok)
Otok Waiheke (maorsko) je drugi največji otok (za otokom Great Barrier) v zalivu Hauraki / Tīkapa Moana na Novi Zelandiji.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Waiheke (otok)
Wellington
Wellington (/ˈwɛlɪŋtən/; maorsko: Te Whanganui-a-Tara ali Pōneke) je glavno mesto Nove Zelandije.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Wellington
Zaliv Hauraki / Tīkapa Moana
Zaliv Hauraki / Tīkapa Moana je obalni del Severnega otoka Nove Zelandije.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Zaliv Hauraki / Tīkapa Moana
Zelandija (mikrocelina)
Zelandija (izgovarja se /ziːˈlændiə/), v maorščini znana tudi kot Te Riu-a-Māui ali Tasmantis, je skoraj v celoti potopljena gmota celinske skorje v Oceaniji, ki se je umirila po odcepitvi od Gondvane pred 83–79 milijoni let.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Zelandija (mikrocelina)
Zemeljski plin
Na plamenu zemeljskega plina, ki prihaja iz tal, si lahko skuhamo kosilo (Romunija, pojav: focul viu). Zêmeljski (tudi zémeljski) plín je plinasto fosilno gorivo.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Zemeljski plin
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Geografija Nove Zelandije in Zlato