Kazalo
42 odnosi: Alpe, Aniža (reka), Apnenec, Avstrija, Švica, Češka, Črno morje, Barža, Bodensko jezero, Centralna obveščevalna agencija, Dolomit, Donava, Drava, Dunaj, Evropa, Evropska unija, Gradiščanska, Granit, Inn, Italija, Kanal Ren-Majna-Donava, Lihtenštajn, Madžarska, Majna, Morje, Mura, Nežidersko jezero, Nemčija, Panonska nižina, Predarlska, Prva svetovna vojna, Ren, Salzach, Salzburg, Slovaška, Slovenija, Spodnja Avstrija, Srednja Evropa, Tirolska, Veliki Klek, Zgornja Avstrija, Zilja.
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Geografija Avstrije in Alpe
Aniža (reka)
Aniža (nemško Enns) je južni pritok reke Donave, ki se ji pridruži severno pri Ennsu v Avstriji.
Poglej Geografija Avstrije in Aniža (reka)
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Geografija Avstrije in Apnenec
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Geografija Avstrije in Avstrija
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Geografija Avstrije in Švica
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Poglej Geografija Avstrije in Češka
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Geografija Avstrije in Črno morje
Barža
Vlačilec vleče baržo na reki Chicago Barža (ang. barge) je plovilo s ploščatim dnom.
Poglej Geografija Avstrije in Barža
Bodensko jezero
Bodensko jezero se nanaša na tri vodna telesa na Renu ob severnem vznožju Alp: Obersee ali Zgornje Bodensko jezero, Untersee ali Spodnje Bodensko jezero in povezovalni odsek Rena, imenovan Seerhein. Ta vodna telesa ležijo v kotlini Bodenskega jezera (Bodenseebecken), ki je del Alpskega predgorja in skozi katerega teče Ren.
Poglej Geografija Avstrije in Bodensko jezero
Centralna obveščevalna agencija
Centralno obveščevalna agencija (Central Intelligence Agency) znana tudi pod kratico CIA je civilna obveščevalna služba ZDA zadolžena za zbiranje, shranjevanje in obdelavo podatkov pridobljenih v tujini s pomočjo človeških in elektronskih virov.
Poglej Geografija Avstrije in Centralna obveščevalna agencija
Dolomit
Dolomit je ime amorfne sedimentne karbonatne kamnine in kristaliničnega minerala.
Poglej Geografija Avstrije in Dolomit
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Geografija Avstrije in Donava
Drava
Drava je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave.
Poglej Geografija Avstrije in Drava
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Geografija Avstrije in Dunaj
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Geografija Avstrije in Evropa
Evropska unija
Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.
Poglej Geografija Avstrije in Evropska unija
Gradiščanska
Gradiščanska (Burgenland, Gradišće, gradiščansko: Gradišće, prekmursko: Gradišče, Várvidék, slovaško/Hradsko) je zvezna dežela Avstrije, ki se razprostira ob celotni meji z Madžarsko, meji še na Štajersko in Spodnjo Avstrijo, na skrajnih koncih pa se dotika Slovenije (Prekmurja oz.
Poglej Geografija Avstrije in Gradiščanska
Granit
ZDA Granit je zrnata magmatska kamnina, ki je svetlejše barve.
Poglej Geografija Avstrije in Granit
Inn
Inn (Starinsko Ina, retoromansko "Ena") je reka, ki izvira pod prelazom Majola v Engadinu v kantonu Graubünden v švicarskih Alpah na nadmorski višini 2484 m v bližini Lunghinsee, nakar teče proti severovzhodu in prečka švicarsko-avstrijsko mejo ter nato teče po Tirolski.
Poglej Geografija Avstrije in Inn
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Geografija Avstrije in Italija
Kanal Ren-Majna-Donava
Kanal Ren–Majna–Donava (nemško Rhein-Main-Donau-Kanal, imenovan tudi Kanal Majna–Donava, RMD-kanal ali Evropski kanal) na Bavarskem v Nemčiji povezuje reki Majno in Donavo z evropskimi vodotoki in teče od Bamberga prek Nürnberga do Kelheima.
Poglej Geografija Avstrije in Kanal Ren-Majna-Donava
Lihtenštajn
Kneževina Lihtenštajn (nemško Fürstentum Liechtenstein) je majhna celinska država v Srednji Evropi, med Švico na zahodu in Avstrijo (Predarlsko) na vzhodu.
Poglej Geografija Avstrije in Lihtenštajn
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Geografija Avstrije in Madžarska
Majna
Majna (nemško Main) je reka v Nemčiji.
Poglej Geografija Avstrije in Majna
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Poglej Geografija Avstrije in Morje
Mura
Izvir reke Mure v Narodnem parku Visoke Ture (Avstrija) Gornji tok reke Mure takoj pod izvirom (Avstrija) Múra (hrvaško in, prekmursko Müra ali Möra) je reka v Srednji Evropi, levi pritok Drave. Izvira v Radstattskih Turah, najzahodnejšem delu Vzhodnih Tur v visokogorski dolini Murwinkel v avstrijski zvezni deželi Salzburg, ki je del narodnega parka Visoke ture.
Poglej Geografija Avstrije in Mura
Nežidersko jezero
Nežidersko jezero je veliko in plitvo stepsko jezero, ki leži nekaj deset kilometrov jugovzhodno od Dunaja na meji med Avstrijo in Madžarsko.
Poglej Geografija Avstrije in Nežidersko jezero
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Geografija Avstrije in Nemčija
Panonska nižina
Panonska nižina Panonska nižina ali Panonska kotlina je velika nižina v srednji Evropi.
Poglej Geografija Avstrije in Panonska nižina
Predarlska
Predárlska (nem. Vorarlberg), tudi Predarlško, je ena od avstrijskih zveznih dežel.
Poglej Geografija Avstrije in Predarlska
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Geografija Avstrije in Prva svetovna vojna
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Geografija Avstrije in Ren
Salzach
Salzach (nemško), (starejša raba v slovenščini Salica) je reka v Avstriji in Nemčiji.
Poglej Geografija Avstrije in Salzach
Salzburg
Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.
Poglej Geografija Avstrije in Salzburg
Slovaška
Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.
Poglej Geografija Avstrije in Slovaška
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Geografija Avstrije in Slovenija
Spodnja Avstrija
Spodnja Avstrija (nemško: Niederösterreich, češko: Dolní Rakousy; slovaško: Dolné Rakúsko; angleško: Lower Austria) je ena od devetih zveznih dežel na severovzhodu Avstriji.
Poglej Geografija Avstrije in Spodnja Avstrija
Srednja Evropa
Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.
Poglej Geografija Avstrije in Srednja Evropa
Tirolska
Tirolska je zgodovinska regija v zahodni Srednji Evropi, nekdanja kronska dežela Avstro-Ogrske in pred tem Avstrijskega cesarstva, ki se od konca 1. svetovne vojne dalje deli na avstrijsko zvezno deželo Tirolsko (sestavljeno iz Severne in ozemeljsko ločene Vzhodne Tirolske) ter italijanski pokrajini Bolzano in Trento, ki skupaj sestavljata italijansko avtonomno deželo Trentino - Zgornje Poadižje (italijansko Trentino-Alto Adige, nemško pa Südtirol - Južna Tirolska).
Poglej Geografija Avstrije in Tirolska
Veliki Klek
Veliki Klek (nemško Großglockner) (3798 mnm) je najvišja gora Avstrije in najvišja gora v Alpah vzhodno od Brennerskega prelaza.
Poglej Geografija Avstrije in Veliki Klek
Zgornja Avstrija
Zgornja Avstrija (tudi Gornja Avstrija) je avstrijska zvezna dežela.
Poglej Geografija Avstrije in Zgornja Avstrija
Zilja
Zilja (nemško Gail) je okoli 125 km dolg desni pritok Drave pri Beljaku na Koroškem.
Poglej Geografija Avstrije in Zilja