Kazalo
23 odnosi: Angleščina, Efemeridni čas, Fizikalna konstanta, Julijanski dan, Koordinatni čas, Koordinatni sistem, Lastni čas, Mednarodna astronomska zveza, Mednarodni atomski čas, Mednarodni sistem enot, Meritev, Metrika, Mili, Podaljšanje časa, Potencialna energija, Sekunda, Splošna teorija relativnosti, Težiščni dinamični čas, Težiščni koordinatni čas, Ura (naprava), Zemeljski čas, Zemeljsko površje, Zemlja.
- Časovni standardi
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Poglej Geocentrični koordinatni čas in Angleščina
Efemeridni čas
Efemerídni čás (oznaka ET) je astronomski čas, ki se uporablja v efemeridah za nebesna telesa, ki jih opazujemo s površine Zemlje.
Poglej Geocentrični koordinatni čas in Efemeridni čas
Fizikalna konstanta
Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki.
Poglej Geocentrični koordinatni čas in Fizikalna konstanta
Julijanski dan
Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).
Poglej Geocentrični koordinatni čas in Julijanski dan
Koordinatni čas
Koordinatni čas omogoča merjenje časa v določenem koordinatnem sistemu.
Poglej Geocentrični koordinatni čas in Koordinatni čas
Koordinatni sistem
Sferni koordinatni sistem se običajno uporablja v ''fiziki''. Vsaki točki v evklidskem prostoru dodeli tri številke (znane kot koordinate): radij ''r'' (oddaljenost točke od izhodišča), polarni kot ''θ'' (theta) in azimutni kot ''φ'' (fi).
Poglej Geocentrični koordinatni čas in Koordinatni sistem
Lastni čas
Lástni čàs je čas, ki ga meri mirujoča ura v posebni teoriji relativnosti.
Poglej Geocentrični koordinatni čas in Lastni čas
Mednarodna astronomska zveza
Mednarodna astronomska zveza (kratica IAU;, kratica UAI) združuje nacionalna združenja astronomov celega sveta.
Poglej Geocentrični koordinatni čas in Mednarodna astronomska zveza
Mednarodni atomski čas
Mednarodni atomski čas (oznaka TAI iz francoskega imena Temps Atomique International) je zelo natančen časovni standard, ki meri lastni čas na geoidu Zemlje.
Poglej Geocentrični koordinatni čas in Mednarodni atomski čas
Mednarodni sistem enot
Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.
Poglej Geocentrični koordinatni čas in Mednarodni sistem enot
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Geocentrični koordinatni čas in Meritev
Metrika
Métrika je v matematiki posplošitev pojma razdalje.
Poglej Geocentrični koordinatni čas in Metrika
Mili
Mili (okrajšava m) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-3, 1/1.000, oziroma eno tisočinko.
Poglej Geocentrični koordinatni čas in Mili
Podaljšanje časa
Podaljšanje časa (tudi dilatacija časa) je pojav, kjer se lastni čas opazovalca v opazovalnem sistemu razlikuje od tistega v različnem opazovalnem sistemu.
Poglej Geocentrični koordinatni čas in Podaljšanje časa
Potencialna energija
Potenciálna energíja (oznaka E_ ali U) je energija, ki jo ima telo zaradi svoje lege v polju sil.
Poglej Geocentrični koordinatni čas in Potencialna energija
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej Geocentrični koordinatni čas in Sekunda
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Poglej Geocentrični koordinatni čas in Splošna teorija relativnosti
Težiščni dinamični čas
Težiščni dinamični čas (tudi baricentrični dinamični čas) (oznaka TDB Barycentric Dynamical Time) je zemeljski čas popravljen z relativističnimi popravki tako, da se upošteva relativistično krajšanje časa pri izračunavanju izračunavanju tirnic planetov, asteroidov, kometov in vesoljskih plovil v Sončevem sistemu.
Poglej Geocentrični koordinatni čas in Težiščni dinamični čas
Težiščni koordinatni čas
Težiščni koordinatni čas (tudi baricentrični koordinatni čas) je lastni čas ure, ki se giblje tako, kot se giblje težišče Osončja, pri tem pa nanjo ne vpliva gravitacijsko podaljšanje časa.
Poglej Geocentrični koordinatni čas in Težiščni koordinatni čas
Ura (naprava)
čevljev (2,7 m), minutni pa 14 čevljev (4,3 m). Ročna ura. Ročna ura z avtomatskim navijanjem. Ura je mehanska naprava, ki meri in prikazuje čas, običajno na številčnici ali z digitalnim zapisom s številkami.
Poglej Geocentrični koordinatni čas in Ura (naprava)
Zemeljski čas
Zémeljski čas ali teréstrični čas (oznaka TT iz angleškega izraza Terrestrial Time) je idealiziran čas, ki se ga uporablja za praktično določanje časa na površini Zemlje.
Poglej Geocentrični koordinatni čas in Zemeljski čas
Zemeljsko površje
Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.
Poglej Geocentrični koordinatni čas in Zemeljsko površje
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Geocentrični koordinatni čas in Zemlja