Hitreje kot brskalnik!
27 odnosi: Berlin, Brandenburg, Brandenburg (volilna kneževina), Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji, Frankfurt ob Odri, Friderik I. Pruski, Friderik II. Veliki, Grof, Halle, Saška - Anhalt, Hohenzollerji, Hugenoti, Kalvinizem, Kralj, Pietizem, Potsdam, Prusija, Seznam pruskih vladarjev, Sveto rimsko cesarstvo, Szczecin, Volilni knez, 14. avgust, 1688, 1701, 1713, 1720, 1740, 31. maj.
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Novo!!: Friderik Viljem I. Pruski in Berlin · Poglej več »
Brandenburg
Brandenburg; spodnjenemško: Brannenborg; spodnjelužiško: Bramborska; zgornjelužiško: Braniborska) je nemška zvezna dežela z dvema in pol milijonoma prebivalcev. Po površini je peta največja (skoraj 30.000 km2), po prebivalstvu pa šele deseta in je med najredkeje poseljenimi nemškimi deželami (redkeje od Slovenije). Njeno glavno mesto je Potsdam, ki leži jugozahodno od Berlina. Na severu meji z Mecklenburgom - Predpomorjansko, na zahodu s Saško - Anhaltom, vmes kratek odsek s Spodnjo Saško, na jugu s Saško in na vzhodu preko državne meje na Odri in Nisi s Poljsko. Dežela Brandenburg v celoti obkroža nemško glavno mesto Berlin, vendar ga ne vključuje, ker ima nemška prestolnica prav tako status zvezne dežele, pač pa vključuje širše območje berlinske metropolitanske regije (Berlin-Brandenburg). Večja mesta so poleg Potsdama še Cottbus (Chóśebuz, središče spodnjih Lužiških Srbov), Frankfurt ob Odri, Eberswalde, Brandenburg an der Havel, Eisenhüttenstadt, Fürstenberg, Oranienburg, Bernau bei Berlin, Falkensee, Neuruppin in Wittenberge.
Novo!!: Friderik Viljem I. Pruski in Brandenburg · Poglej več »
Brandenburg (volilna kneževina)
Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.
Novo!!: Friderik Viljem I. Pruski in Brandenburg (volilna kneževina) · Poglej več »
Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji
Evangeličanska cerkev v Domanjševcih Karel Kovač, Henrik Goschenhoffer. Evangeličanska cerkev Primoža Trubarja v Ljubljani Nouvi Zákon iz leta 1817. Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji je največja protestantska denominacija v Sloveniji in je s približno 18.000 verniki 4.
Novo!!: Friderik Viljem I. Pruski in Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji · Poglej več »
Frankfurt ob Odri
Lega Frankfurta ob Odri v deželi Brandenburg in v Nemčiji Frankfurt ob Odri (nemško Frankfurt am Oder, lužiškosrbsko Frankobord) je mesto v nemški zvezni deželi Brandenburg, na reki Odri ter na nemško-poljski meji.
Novo!!: Friderik Viljem I. Pruski in Frankfurt ob Odri · Poglej več »
Friderik I. Pruski
Friderik I., kralj v Prusiji (od 1701, prej vojvoda v Prusiji), grof marke Brandenburg (kot Friderik III.), višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva, * 11. julij 1657, Königsberg (današnji Kaliningrad), † 25. februar 1713, Berlin.
Novo!!: Friderik Viljem I. Pruski in Friderik I. Pruski · Poglej več »
Friderik II. Veliki
Friderik Grigor II.
Novo!!: Friderik Viljem I. Pruski in Friderik II. Veliki · Poglej več »
Grof
Gròf (ž. grofíca) je visok plemiški naziv, ki izvira iz nemščine Graf.
Novo!!: Friderik Viljem I. Pruski in Grof · Poglej več »
Halle, Saška - Anhalt
Halle (tudi Halle an der Saale) je z okoli 240.000 prebivalci največje mesto v nemški zvezni deželi Saška - Anhalt (malenkost pred glavnim mestom Magdeburgom).
Novo!!: Friderik Viljem I. Pruski in Halle, Saška - Anhalt · Poglej več »
Hohenzollerji
Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.
Novo!!: Friderik Viljem I. Pruski in Hohenzollerji · Poglej več »
Hugenoti
Hugenoti so bili francoski protestanti kalvinistične veje iz 16.
Novo!!: Friderik Viljem I. Pruski in Hugenoti · Poglej več »
Kalvinizem
Reformacija je zajela tudi Švico.
Novo!!: Friderik Viljem I. Pruski in Kalvinizem · Poglej več »
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Novo!!: Friderik Viljem I. Pruski in Kralj · Poglej več »
Pietizem
Pietizem je protestantsko gibanje v 17.
Novo!!: Friderik Viljem I. Pruski in Pietizem · Poglej več »
Potsdam
Potsdam je glavno mesto nemške zvezne dežele Brandenburg.
Novo!!: Friderik Viljem I. Pruski in Potsdam · Poglej več »
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Novo!!: Friderik Viljem I. Pruski in Prusija · Poglej več »
Seznam pruskih vladarjev
To je seznam pruskih vladarjev.
Novo!!: Friderik Viljem I. Pruski in Seznam pruskih vladarjev · Poglej več »
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Novo!!: Friderik Viljem I. Pruski in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »
Szczecin
150px 150px Szczecin ali poslovenjeno Ščečin (kašubško Szczecëno,, izgovorjava Ščečin) je eno najstarejših in največjih mest na Poljskem ter glavno mesto Zahodnopomorjanskega vojvodstva.
Novo!!: Friderik Viljem I. Pruski in Szczecin · Poglej več »
Volilni knez
Volilni knez ali princ elektor Svetega rimskega cesarstva (nemško: Kurfürst, mn. Kurfürsten, latinsko: princeps elector imperii ali elector) je bil naziv članov volilnega zbora Svetega rimskega cesarstva, ki je izbiral cesarja.
Novo!!: Friderik Viljem I. Pruski in Volilni knez · Poglej več »
14. avgust
14.
Novo!!: Friderik Viljem I. Pruski in 14. avgust · Poglej več »
1688
1688 (MDCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Friderik Viljem I. Pruski in 1688 · Poglej več »
1701
1701 (MDCCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: Friderik Viljem I. Pruski in 1701 · Poglej več »
1713
1713 (MDCCXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: Friderik Viljem I. Pruski in 1713 · Poglej več »
1720
1720 (MDCCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: Friderik Viljem I. Pruski in 1720 · Poglej več »
1740
1740 (MDCCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Friderik Viljem I. Pruski in 1740 · Poglej več »
31. maj
31.
Novo!!: Friderik Viljem I. Pruski in 31. maj · Poglej več »
