Kazalo
44 odnosi: Aleksander Danilovič Menšikov, Altona, Hamburg, Avgust Močni, Španska nasledstvena vojna, Øresund, Baltsko morje, Bitka pri Poltavi, Bremen, Danska, Friderik I. Pruski, Friderik III. Danski, Gregorijanski koledar, Grenlandija, Habsburška monarhija, Helsingborg, Jutlandija, Karel XII. Švedski, København, Kristijan V. Danski, Kristijan VI. Danski, Livonija, Ludvig Holberg, Luteranstvo, Mir iz Frederiksborga, Norveška, Odense, Ole Christensen Rømer, Peter Veliki, Pietizem, Potsdam, Prusija, Rügen, Rostock, Rusko carstvo, Seznam danskih monarhov, Seznam norveških kraljev, Szczecin, Utrechtski mir, Velika severna vojna, Zelandija, 11. oktober, 12. oktober, 1671, 1730.
Aleksander Danilovič Menšikov
Aleksander Danilovič Menšikov (Александр Данилович Меншиков), ruski knez, državnik, maršal, admiral, zaupnik carja Petra Velikega in cesarice Katarine I., * 16. november 1673, Moskva, † 23. november (12. november, ruski koledar) 1729, Berjozovo, Tobolska gubernija.
Poglej Friderik IV. Danski in Aleksander Danilovič Menšikov
Altona, Hamburg
Altona je četrt na skrajnem zahodnem delu nemškega mesta Hamburg v pokrajini Schleswig-Holstein na desnem bregu reke Labe.
Poglej Friderik IV. Danski in Altona, Hamburg
Avgust Močni
Avgust Močni, na Saškem Friderik Avgust I., na Poljskem Avgust II., saški volilni knez, poljski kralj, veliki knez Litve, * 12. maj 1670, Dresden, † 1. februar 1733, Varšava. Avgust je bil na čelu protestantske volilne kneževine Saške od leta 1694. Leta 1697 je postal tudi vladar Poljske-Litve in je za pridobitev tega prestola celo prestopil v katoliško vero.
Poglej Friderik IV. Danski in Avgust Močni
Španska nasledstvena vojna
Habsburške posesti leta 1700. Niso vključene španske prekomorske kolonije. Z delitvijo Habsburžanov na dve veji leta 1713 so rdeče pobarvana ozemlja pripadla novi španski dinastiji. Španska nasledstvena vojna (1701 – 1712) je bila vrsta oboroženih spopadov, ki bi se po pravici lahko imenovala svetovna vojna, saj je mobilizirala velik del Evrope in severne Amerike, torej večino poznanega sveta, kar se do takrat še ni nikoli zgodilo.
Poglej Friderik IV. Danski in Španska nasledstvena vojna
Øresund
Øresund, Veliki Belt in Mali Belt Øresund Øresund; Öresund), je morski preliv, ki tvori dansko-švedsko mejo med danskim otokom Zelandijo (Sjælland) in švedsko pokrajino Skanijo (Skåne). Preliv je dolg 118 kilometrov; njegova širina se spreminja od 4 kilometrov do 28 kilometrov.
Poglej Friderik IV. Danski in Øresund
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Poglej Friderik IV. Danski in Baltsko morje
Bitka pri Poltavi
Bitka pri Poltavi je potekala 8. julija 1709 med švedsko in rusko vojsko.
Poglej Friderik IV. Danski in Bitka pri Poltavi
Bremen
Bremen je mesto v severozahodni Nemčiji in upravno središče najmanjše nemške zvezne dežele - Bremen (404 km²).
Poglej Friderik IV. Danski in Bremen
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Poglej Friderik IV. Danski in Danska
Friderik I. Pruski
Friderik I., kralj v Prusiji (od 1701, prej vojvoda v Prusiji), grof marke Brandenburg (kot Friderik III.), višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva, * 11. julij 1657, Königsberg (današnji Kaliningrad), † 25. februar 1713, Berlin.
Poglej Friderik IV. Danski in Friderik I. Pruski
Friderik III. Danski
Friderik III., danski in norveški kralj, vojvoda Schleswiga, administrator v cerkvenih kneževinah Bremen in Verden, * 18. marec 1609, Haderslev, † 9. februar 1670, Kopenhagen.
Poglej Friderik IV. Danski in Friderik III. Danski
Gregorijanski koledar
Gregorijanski, tudi krščanski koledar ali zahodni koledar, je sončni koledar, ki ga trenutno uporabljajo skoraj po vsem svetu.
Poglej Friderik IV. Danski in Gregorijanski koledar
Grenlandija
Grenlandija (dobesedno pomeni »Naša dežela«, in, »Zelena dežela«) je otok v Severnem Atlantskem oceanu, vzhodno od Kanade, in je največji otok na svetu (Avstralija je celina).
Poglej Friderik IV. Danski in Grenlandija
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Friderik IV. Danski in Habsburška monarhija
Helsingborg
Helsingborg je mesto v pokrajini Skaniji na jugu Švedske.
Poglej Friderik IV. Danski in Helsingborg
Jutlandija
Jutlandija (Jylland; Jütland), zgodovinsko tudi Kimbrijski polotok (Cimbricus Chersonesus; Den Kimbriske Halvø ali Den Jyske Halvø; Kimbrische Halbinsel), je polotok v Severni Evropi, ki leži med Severnim in Baltskim morjem ter sega od Severne Nemčije proti Skandinavskemu polotoku na severu, od katerega ga ločita preliva Skagerrak in Kattegat.
Poglej Friderik IV. Danski in Jutlandija
Karel XII. Švedski
Karel XII.
Poglej Friderik IV. Danski in Karel XII. Švedski
København
København (København) (v starejših pravopisih tudi Köbenhavn ali Kopenhagen, zastarela iz češčine sposojena ustreznica je Kodanj) je glavno in najbolj naseljeno mesto Danske, s približno 1,4 milijona prebivalcev v mestnem območju in več kot 2 milijona v širšem metropolitanskem območju Københavna.
Poglej Friderik IV. Danski in København
Kristijan V. Danski
Kristijan V., danski in norveški kralj, vojvoda Schleswiga, * 15. april 1646, Flensburg, † 25. avgust 1699, Kopenhagen.
Poglej Friderik IV. Danski in Kristijan V. Danski
Kristijan VI. Danski
Kristijan VI., danski in norveški kralj, vojvoda Schleswiga in Holsteina, * 30. november 1699, Kopenhagen, † 6. avgust 1746, Hørsholm.
Poglej Friderik IV. Danski in Kristijan VI. Danski
Livonija
Livonija, (tudi Livlandija in Eifland, latinsko Livonia, litvansko Līvõmō, estonsko Liivimaa, latvijsko Livonija, rusko Ливония (Liwonija), poljsko Inflanty) je ime za zgodovinsko pokrajino v Baltiku.
Poglej Friderik IV. Danski in Livonija
Ludvig Holberg
Baron Ludvig Holberg je bil skandinavski razsvetljenski filozof, pisatelj, dramatik, esejist in zgodovinar, ki se je rodil 3.
Poglej Friderik IV. Danski in Ludvig Holberg
Luteranstvo
Lutrova vrtnica, simbol luteranstva Martin Luther Luteranstvo (ali luteranizem) je krščansko reformacijsko gibanje, ki ga je začel Martin Luter.
Poglej Friderik IV. Danski in Luteranstvo
Mir iz Frederiksborga
Viteška dvorana v gradu Frederiksborg Mir iz Frederiksborga med Dansko - Norveško in Švedsko so podpisali 3.
Poglej Friderik IV. Danski in Mir iz Frederiksborga
Norveška
Norveška (uradno Kraljevina Norveška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.
Poglej Friderik IV. Danski in Norveška
Odense
Odense je tretje največje mesto na Danskem (za Københavnom in Aarhusom) in največje mesto na otoku Funen.
Poglej Friderik IV. Danski in Odense
Ole Christensen Rømer
Rømerjevi astronomski inštrumenti Ole Christensen Rømer (tudi Olaus, Olaf), danski astronom in matematik, * 25. september 1644, Århus, Jutlandija, Danska, † 19. september 1710, København, Danska.
Poglej Friderik IV. Danski in Ole Christensen Rømer
Peter Veliki
Peter I. Veliki (tudi Peter I. Aleksejevič), ruski car, * 9. junij (30. maj, ruski koledar) 1672,.
Poglej Friderik IV. Danski in Peter Veliki
Pietizem
Pietizem je protestantsko gibanje v 17.
Poglej Friderik IV. Danski in Pietizem
Potsdam
Potsdam je glavno mesto nemške zvezne dežele Brandenburg.
Poglej Friderik IV. Danski in Potsdam
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Friderik IV. Danski in Prusija
Rügen
Satelitski posnetek V Narodnem parku Jasmund Rügen (lat. Rugia) je največji otok v Nemčiji.
Poglej Friderik IV. Danski in Rügen
Rostock
Rostock je mesto in mestni okraj v Nemčiji.
Poglej Friderik IV. Danski in Rostock
Rusko carstvo
Za čas pred letom 1547 glej Moskovska velika kneževina, za čas po letu 1721 glej Ruski imperij.
Poglej Friderik IV. Danski in Rusko carstvo
Seznam danskih monarhov
To je seznam danski kraljev, torej seznam kraljev in kraljic, ki so vladali Danski, skupaj z regenti Kalmarske unije.
Poglej Friderik IV. Danski in Seznam danskih monarhov
Seznam norveških kraljev
To je seznam norveških kraljev in kraljic in oseb v liniji dednega nasledstva na norveški prestol.
Poglej Friderik IV. Danski in Seznam norveških kraljev
Szczecin
150px 150px Szczecin ali poslovenjeno Ščečin (kašubško Szczecëno,, izgovorjava Ščečin) je eno najstarejših in največjih mest na Poljskem ter glavno mesto Zahodnopomorjanskega vojvodstva.
Poglej Friderik IV. Danski in Szczecin
Utrechtski mir
Utrechtski mir zaobsega vrsto mirovnih sporazumov, sklenjenih v času od aprila 1713 do septembra 1714 v Utrechtu ter Rastattu in Badnu med Francijo, Veliko Britanijo, Španijo, Svetim rimskim cesarstvom in drugimi evropskimi silami; sporazumi so zaključili vojno za nasledstvo v Španiji (1701-14).
Poglej Friderik IV. Danski in Utrechtski mir
Velika severna vojna
Velika severna vojna – tudi velika nordijska vojna – je bila vojna za prevlado na območju Baltskega morja v severni, srednji in vzhodni Evropi med leti 1700 in 1721. Tri zaveznice, Rusko cesarstvo in dve osebni uniji Saška-Poljska in Danska-Norveška, so marca 1700 napadle Švedsko kraljestvo, ki mu je kraljeval osemnajstletni kralj Karl XII.
Poglej Friderik IV. Danski in Velika severna vojna
Zelandija
za nizozemsko pokrajino glej Zelandija, Nizozemska Zelandija (Sjælland) s 7031 km² je največji in najbolj poseljen otok v ožji Danski (torej brez Grenlandije in otoka Disko, ki sta večja).
Poglej Friderik IV. Danski in Zelandija
11. oktober
11.
Poglej Friderik IV. Danski in 11. oktober
12. oktober
12.
Poglej Friderik IV. Danski in 12. oktober
1671
1671 (MDCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Friderik IV. Danski in 1671
1730
1730 (MDCCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Friderik IV. Danski in 1730