Kazalo
22 odnosi: Antioh III. Veliki, Atal I. Soter, Atenska akropola, Brindisi, Egejsko morje, Frigija, Friz, Giganti (mitologija), Grščina, Lidija, Likija, Pamfilija, Pergament, Pergamon, Perzej Makedonski, Pizidija, Rimska republika, Rodos, Selevk IV. Filopator, Selevkidsko cesarstvo, Stoa, Tretja makedonska vojna.
Antioh III. Veliki
Antioh III.
Poglej Eumen II. in Antioh III. Veliki
Atal I. Soter
Atal I. (starogrško, Attalos Α΄) z vzdevkom Soter (grško, Sotér, "Rešitelj") je bil od leta 241 pr.
Poglej Eumen II. in Atal I. Soter
Atenska akropola
Atenska Akropola (stara grščina: Ἀκρόπολις; moderna grščina: Ακρόπολη Αθηνών Akrópoli Athinón) je starodavna citadela na visoki pečini nad mestom Atene z ostanki več antičnih zgradb velikega arhitekturnega in zgodovinskega pomena, najbolj znan pa je Partenon.
Poglej Eumen II. in Atenska akropola
Brindisi
Brindisi je mesto na jadranski obali v provinci Apuliji v južni Italiji.
Poglej Eumen II. in Brindisi
Egejsko morje
Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.
Poglej Eumen II. in Egejsko morje
Frigija
Zemljevid Frigije v najmanjšem (rumeno) in največjem (oranžno) obsegu Frígija je bila starodavno kraljestvo v zahodnem delu osrednjega anatolskega višavja v današnji Turčiji.
Poglej Eumen II. in Frigija
Friz
Konjenica iz Partenonskega friza (Britanski muzej). gejzonfriz s triglifiarhitrav Friz je v arhitekturi del antičnega templja med arhitravom in zatrepom.
Poglej Eumen II. in Friz
Giganti (mitologija)
Giganti v boju z Artemido Giganti (grško Γίγαντες) so divja in orjaška bitja v grški mitologiji.
Poglej Eumen II. in Giganti (mitologija)
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Eumen II. in Grščina
Lidija
Obseg Lidije (rumeno) in Lidijskega kraljestva (zeleno) Lidija (asirsko Luddu, starogrško Λυδία: Lidía, latinsko Lydia), pokrajina in starodavno kraljestvo v Mali Aziji, znana tudi kot Meonija (Maionija ali polatinjeno Mæonija). Ime je dobila po kralju Meoniju Lidu.
Poglej Eumen II. in Lidija
Likija
Karta Likije z najpomembnejšimi antičnimi mesti (bele točke), gorami (rdeče točke) in rekami Provinca Antalya Likija (likijsko 𐊗𐊕𐊐𐊎𐊆𐊖, Trm̃mis, hetitsko Lukka, grško, Lukía, turško Likya) je bila geopolitična pokrajina v Anatoliji v sedanjih turških provincah Antalya in Muğla na obali Sredozemskega morja in Burdur v celinskem delu Anatolije.
Poglej Eumen II. in Likija
Pamfilija
Pamfilija (starogrško Παμφυλία, Pamphylía, sodobna izgovorjava Pamfylía / pæmfɪliə /) je bila nekdanja regija na jugu Male Azije, med Likijo in Kilikijo, ki je segala od Sredozemlja do pogorja Taurus (sodobna provinca Antalya, Turčija).
Poglej Eumen II. in Pamfilija
Pergament
Zapis na pergamentu Pergament je nebarvana oguljena živalska koža, obdelana tako, da je primerna za pisanje.
Poglej Eumen II. in Pergament
Pergamon
Pergamon ali Pergamum (starogrško τὸ Πέργαμον, to Pergamon ali ἡ Πέργαμος hē Pergamos) je bilo starogrško mesto v Eoliji.
Poglej Eumen II. in Pergamon
Perzej Makedonski
Perzej (grško, Perseus) je bil zadnji kralj (Basieus) Makedonskega kraljestva, ustanovljenega po smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Poglej Eumen II. in Perzej Makedonski
Pizidija
Pizidija (grško Πισιδία, latinsko) je bila antična pokrajina v Mali Aziji.
Poglej Eumen II. in Pizidija
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.
Poglej Eumen II. in Rimska republika
Rodos
Rodos ali Rodi (Ródos) je največji med dvanajstimi otoki v otočju Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju.
Poglej Eumen II. in Rodos
Selevk IV. Filopator
Selevk IV.
Poglej Eumen II. in Selevk IV. Filopator
Selevkidsko cesarstvo
Selevkidsko cesarstvo (312–47 pr. n. št.) je bila grška država, ki je nastala po smrti Aleksandra Velikega na ozemlju njegovega imperija.
Poglej Eumen II. in Selevkidsko cesarstvo
Stoa
Restavrirana Atalova stoa v Atenah Stoa je izraz v starogrški arhitekturi za podolgovato stebrno dvorano ob trgu, po kateri so potekale pešpoti in so se običajno ljudje srečevali ter razpravljali o javnih zadevah.
Poglej Eumen II. in Stoa
Tretja makedonska vojna
Tretja makedonska vojna (171-168 pr. n. št.) je bila vojna med Rimsko republiko in kraljem Perzejem Makedonskim.
Poglej Eumen II. in Tretja makedonska vojna