Kazalo
27 odnosi: Aleksander Veliki, Božanstvo, Egipčanska knjiga mrtvih, Egipt, Grobnica, Helenistično obdobje, Hieroglif, Himna, Himna sončnemu božanstvu, Izrek, Jean-François Champollion, Ljubezenska pesem, Misel, Mitologija, Nauk, Novo egipčansko kraljestvo, Obred, Pesem nosačev žita, Pesništvo, Pesnik, Piramida, Pogovor razočaranega človeka s svojo dušo, Pravljica, Proza, Religija, Sinuhejeve pustolovščine, Stari Egipt.
- Egipčanska kultura
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Poglej Egipčanska književnost in Aleksander Veliki
Božanstvo
Češki republiki. Bog ali božanstvo je bitje, ki je v posameznem religioznem izročilu priznano kot nadnaravno in sveto, največkrat tudi nesmrtno, in ki ga verujoči spoštujejo ter verjamejo v njegovo posebno vlogo pri stvarjenju in upravljanju vesolja ali posameznih delov vesolja, vključno s človeško usodo.
Poglej Egipčanska književnost in Božanstvo
Egipčanska knjiga mrtvih
Setija I., 1313-1301 pr. n. št.) Egipčanska knjiga mrtvih (Pert em hru - Prebujanje v svetlobo, Vstajanje v dan, Vstopanje v resnično življenje) je ena izmed najstrejših zbirk z verskimi in čarnimi besedili na svetu, ki je najverjetneje nastala v 3.
Poglej Egipčanska književnost in Egipčanska knjiga mrtvih
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Egipčanska književnost in Egipt
Grobnica
Grobnica Grobnica ((iz grščine: τύμβος tumbos) je spomenik in spominsko obeležje na grobu mrtvega človeka. Gomila, grobna hišica in grobna komora so grobnice v širšem smislu. Arhitektonsko oblikovan spomenik je lahko del grobnice ali grobne hišice.
Poglej Egipčanska književnost in Grobnica
Helenistično obdobje
Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Poglej Egipčanska književnost in Helenistično obdobje
Hieroglif
Hieroglifi na egipčanski nagrobni plošči (Ashmolov muzej, Oxford). Hieroglífi so pisava, ki so jo uporabljali v starem Egiptu.
Poglej Egipčanska književnost in Hieroglif
Himna
Himna (tudi hvalnica; grško θιμνος himnos - napev) je neke vrsta oda.
Poglej Egipčanska književnost in Himna
Himna sončnemu božanstvu
Preris besedila pesmi v hieroglifih Ehnatova Himna sončnemu božanstvu Atonu je hvalnica vsemogočnemu Atonu in je ena prvih pesmi v novoegipčanskem jeziku, ki naj bi jo napisal Amenofis IV. V himni prevladuje neposreden odnos do stvarnosti, izražen v realističnih opisih vsakdanjega življenja.
Poglej Egipčanska književnost in Himna sončnemu božanstvu
Izrek
Izrèk (ali teorém, grško: theórema - videz, predstava, prizor; izrek) je trditev (predpostavka, postavka, propozicija) oziroma nedokazano načelo, ki je bila ali bo dokazana v poljubnem logičnem sistemu na podlagi nedvoumnih privzetkov.
Poglej Egipčanska književnost in Izrek
Jean-François Champollion
Jean-François Champollion, francoski jezikoslovec in egiptolog, * 23. december 1790, Figeac, † 4. marec 1832, Pariz.
Poglej Egipčanska književnost in Jean-François Champollion
Ljubezenska pesem
Ljubezenske pesmi, tudi erotične pesmi, (grško ερος, eros - ljubezen), izpovedujejo ljubezen od najnežnejšega hrepenenja in pričakovanja po ljubljenem bitju preko vseh odtenkov ljubezenske sreče in žalosti, upanja in razočaranja, zvestobe in ljubosumnosti, predanosti in sovraštva, odpuščanja in maščevanja, do največje strasti in zadnje omame.
Poglej Egipčanska književnost in Ljubezenska pesem
Misel
Augusta Rodina Misel je višja oblika umske dejavnosti, izraz človekove zavesti, ki lahko vznikne tudi neodvisno od čutnih zaznav.
Poglej Egipčanska književnost in Misel
Mitologija
Gregorio Lazzarini - ''Rinaldo and Armida'' (ok. 1690, Narodna galerija Slovenije) Mitologíja (grško μυθος: mýthos - mit + λóγος: logos - beseda, govor) ali bajeslóvje je folklorni žanr, sestavljen iz pripovedi ali zgodb, ki igrajo temeljno vlogo v družbi, kot so temeljne zgodbe ali miti o izvoru.
Poglej Egipčanska književnost in Mitologija
Nauk
Nauk je ključna misel zgodb (po navadi bajk in ljudskih zgodb), ki potrjuje določeno moralno idejo.
Poglej Egipčanska književnost in Nauk
Novo egipčansko kraljestvo
Novo egipčansko kraljestvo, včasih tudi Egipčansko cesarstvo, je obdobje egipčanske zgodovine od 16.
Poglej Egipčanska književnost in Novo egipčansko kraljestvo
Obred
Azteško obredno žrtvovanje Obred (rudi ritual) je prikaz določenih gest, dejanj, govorniških obrazcev, pogosto spremljanih tudi z glasbo in petjem, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.
Poglej Egipčanska književnost in Obred
Pesem nosačev žita
Pesem nosačev žita je staroegipčanska delovna ljudska pesem, ki je najverjetneje nastala v obdobju med 16. in 14. stoletju pr.
Poglej Egipčanska književnost in Pesem nosačev žita
Pesništvo
kitice imajo grafično podobo keliha za vino Pesništvo ali poetika je literarna zvrst, pomeni pisanje pesmi, ki z estetskimi in pogosto tudi ritmičnimi lastnostmi uporabljenega jezika vzbujajo v bralcu asociacije, ki presegajo dobesedni pomen, s tem pa tudi čustva.
Poglej Egipčanska književnost in Pesništvo
Pesnik
Pésnik (ž. pésnica) ali poét (ž. poétinja, poetésa, poétka) je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.
Poglej Egipčanska književnost in Pesnik
Piramida
Egipčanske piramide v Gizah posnete iz zraka Piramida Lune, Teotihuacan Tempelj Prasat Thom v Koh Ker Piramida Güímar, Tenerife, Španija Madghacen, kraljeva grobnica, starodavna Alžirija (Numidia) Piramída je v gradbeništvu in arhitekturi trirazsežna struktura v obliki matematične piramide.
Poglej Egipčanska književnost in Piramida
Pogovor razočaranega človeka s svojo dušo
Pogovor razočaranega človeka s svojo dušo je staroegipčanska pesem, ki je nastala okoli leta 2100 pr. n. št.
Poglej Egipčanska književnost in Pogovor razočaranega človeka s svojo dušo
Pravljica
Ilustrirana naslovnica prve knjige Grimmovih pravljic (druga izdaja iz leta 1819) Pravljica je ena izmed domišljijskih pripovednih zvrsti ljudskega slovstva, ki s svojimi zapleti in razpleti pogosto odseva življenje in mišljenje ljudi tako danes kot v davni preteklosti.
Poglej Egipčanska književnost in Pravljica
Proza
Próza je izrazna oblika v besedni komunikaciji, za katero je za razliko od poezije značilno besedilo v nevezani besedi in katere osnovna enota je stavek.
Poglej Egipčanska književnost in Proza
Religija
Relígija (tudi vérstvo) je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.
Poglej Egipčanska književnost in Religija
Sinuhejeve pustolovščine
Sinuhejeve pustolovščine velja za najzanimivejše besedilo starega Egipta.
Poglej Egipčanska književnost in Sinuhejeve pustolovščine
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Egipčanska književnost in Stari Egipt