Kazalo
18 odnosi: Anatolija, Ankara, Bazilij I. Makedonec, Bitka pri Manzikertu, Bizantinsko cesarstvo, Herezija, Kurdščina, Leon VI. Modri, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, Pavličani, Sivas, Sultanat Rum, Topografija, Turčija, Turkmenistan, Unescova svetovna dediščina, Velika mošeja in bolnišnica, Divriği, Vzhodnoevropski čas.
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Divriği in Anatolija
Ankara
Ankara je glavno mesto Turčije.
Poglej Divriği in Ankara
Bazilij I. Makedonec
Bazilij I. Makedonec (grško: Βασίλειος ὁ Μακεδών) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 867 do 886, * 811, † 29. avgust, 886.
Poglej Divriği in Bazilij I. Makedonec
Bitka pri Manzikertu
Bitka pri Manzikertu je bil spopad med Bizantinskim in Seldžuškim cesarstvom, katerima sta vladala cesar Roman IV. Diogen in sultan Alp Arslan.
Poglej Divriği in Bitka pri Manzikertu
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Divriği in Bizantinsko cesarstvo
Herezija
Herezíja je izraz za krivoverstvo, krivo vero.
Poglej Divriği in Herezija
Kurdščina
Kurdščina je avtohtoni jezik etnične skupine Kurdov na bližnjem in srednjem vzhodu, ki se govori na večdržavnem etičnem ozemlju, imenovanem Kurdistan.
Poglej Divriği in Kurdščina
Leon VI. Modri
Leon VI.
Poglej Divriği in Leon VI. Modri
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.
Poglej Divriği in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Pavličani
Pavličani so naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Čazma Bjelovarsko-bilogorske županije.
Poglej Divriği in Pavličani
Sivas
Sivas (pozno klasična in srednjeveška Sebastia, Sebastea ali Sebasteia (grško: Σεβάστεια, armensko: Սեբաստիա) je danes glavno mesto turške province Sivas. Mesto ima 296.000 prebivalcev (2007).
Poglej Divriği in Sivas
Sultanat Rum
Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas.
Poglej Divriği in Sultanat Rum
Topografija
topografskih kartah Topografíja je predvsem geografski pojem, ki se nanaša na opisovanje in preučevanje Zemljinih površinskih značilnosti oziroma fizičnogeografskih značilnosti, kot so višina, nagib in slemenitev.
Poglej Divriği in Topografija
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Divriği in Turčija
Turkmenistan
Turkmenistan, lahko tudi Turkmenija, uradno Republika Turkmenistan (Respublika Turkmenija), je država v Srednji Aziji.
Poglej Divriği in Turkmenistan
Unescova svetovna dediščina
Stonehenge, ki spada med svetovno kulturmo dediščino. Škocjanske jame Unescova svetovna dediščina zajema območja, objekte in nesnovno dediščino, ki so pod zaščito organizacije UNESCO.
Poglej Divriği in Unescova svetovna dediščina
Velika mošeja in bolnišnica, Divriği
Velika mošeja in bolnišnica v Divriğiju (turško Divriği Ulu Cami ve Darüşşifası) je bogato okrašen verski in bolnišnični kompleks, ki ga je v letih 1228–1229 v majhnem anatolskem mestu Divriği v sedanji turški provinci Sivas zgradila lokalna rodbina Mengudžekidov.
Poglej Divriği in Velika mošeja in bolnišnica, Divriği
Vzhodnoevropski čas
Vzhódnoevrópski čàs (EET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je dve uri pred univerzalnim koordiniranim časom.