Kazalo
20 odnosi: Adaptivna optika, Dan, Erida (boginja), Erida (pritlikavi planet), Haumea, Imena pritlikavih planetov, Kilometer, Kuiperjev pas, Luna, Makemake, Naravni satelit, Pluton, Poimenovanje astronomskih teles, Pritlikavi planet, Seznam asteroidnih lun, Središče za male planete, Začasno označevanje nebesnih teles, Zemlja, 10. september, 2005.
- Astronomska telesa, odkrita leta 2005
- Osončje
Adaptivna optika
zrcali, ki imajo spremenljivo površino. Vpadajoče valovno čelo vsebuje motnje, ki se pri odboju na zrcalu odstranijo. Površina zrcala se pri tem prilagaja motnjam tako, da nastane po odboju valovno čelo, ki ima zelo malo motenj Shack-Hartmanovega senzorja valovnega čela. Valovno čelo z motnjami pada na vrsto majhnih leč.
Poglej Disnomija (luna) in Adaptivna optika
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej Disnomija (luna) in Dan
Erida (boginja)
Erida (okrog 520 pr. n. št.) Êrida je v grški mitologiji sestra boga Aresa; boginja prepira in nesloge.
Poglej Disnomija (luna) in Erida (boginja)
Erida (pritlikavi planet)
Êrida (tudi 136199 Erida, prej začasno imenovana Ksena) (Éris; simbol), je najmasivnejši znani pritlikavi planet v Osončju. Odkrili so jo 21. oktobra 2003. Kot čezneptunsko telo (TNO) kroži okrog Sonca v območju Vesolja, imenovanem razpršeni disk, in jo spremlja vsaj en naravni satelit, Disnomija.
Poglej Disnomija (luna) in Erida (pritlikavi planet)
Haumea
Haumea (uradno (136108) Haumea; simbol) je pritlikavi planet v Kuiperjevem pasu.
Poglej Disnomija (luna) in Haumea
Imena pritlikavih planetov
Ime pritlikavih planetov (vljučno z asteroidi in planetoidi) je sestavljeno iz številke, ki predstavlja zaporedno številko odkritja, in iz imena (lahko je začasno ali stalno), ki ga je predlagal odkritelj.
Poglej Disnomija (luna) in Imena pritlikavih planetov
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej Disnomija (luna) in Kilometer
Kuiperjev pas
astronomskih enotah. Kuiperjev pas (včasih imenovan Edgeworthov pas ali Edgeworth-Kuiperjev pas) je asteroidno področje v Osončju, ki se razteza od Neptunovega tira (na 30 a. e.) do 50 a. e. od Sonca in je bližji od Oortovega oblaka.
Poglej Disnomija (luna) in Kuiperjev pas
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Disnomija (luna) in Luna
Makemake
Makemake ali (136472) Makemake (simbol) je pritlikavi planet v Kuiperjevem pasu.
Poglej Disnomija (luna) in Makemake
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Poglej Disnomija (luna) in Naravni satelit
Pluton
Plúton (tudi 134340 Pluton; simboli: in) je največji pritlikavi planet v Osončju in največji znani objekt v Kuiperjevem pasu, verjetno pa tudi največje čezneptunsko telo.
Poglej Disnomija (luna) in Pluton
Poimenovanje astronomskih teles
Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.
Poglej Disnomija (luna) in Poimenovanje astronomskih teles
Pritlikavi planet
Cerera Pritlikavi planet je po definiciji Mednarodne astronomske zveze manjše nebesno telo, ki je v tiru okrog Sonca, ima zadostno maso, da zaradi lastne gravitacije premaga toge materialne sile in s tem privzame hidrostatično ravnovesno (približno okroglo) obliko, ni izpraznilo okolice svojega tira in ni naravni satelit.
Poglej Disnomija (luna) in Pritlikavi planet
Seznam asteroidnih lun
Asteroidne lune so nebesna telesa, ki krožijo okrog asteroidov ali pritlikavih planetov.
Poglej Disnomija (luna) in Seznam asteroidnih lun
Središče za male planete
Središče za male planete (tudi MPC ali) deluje v okviru Smithsonovega astrofizikalnega observatorija (SAO ali Smithsonian Astrophysical Observatory), ki je del Harvard-Smithsonovega astrofizikalnega središča (CfA ali Harvard–Smithsonian Center for Astrophysics), skupaj z Observatorijem Harvardovega kolidža (HCO ali Harvard College Observatory).
Poglej Disnomija (luna) in Središče za male planete
Začasno označevanje nebesnih teles
Začasno označevanje nebesnih teles v astronomiji je dogovor o poimenovanju nebesnih teles takoj po odkritju.
Poglej Disnomija (luna) in Začasno označevanje nebesnih teles
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Disnomija (luna) in Zemlja
10. september
10.
Poglej Disnomija (luna) in 10. september
2005
2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Disnomija (luna) in 2005