Kazalo
34 odnosi: Bit, Dvočlena operacija, Ekvivalenčna relacija, Ekvivalenčni razred, Evklidov algoritem, Grupa, Indeks, Matematična operacija, Matematika, Množenje, Množica, Največji skupni delitelj, Naravno število, Negativno število, Obseg (algebra), Osnovni izrek aritmetike, Praštevilo, Racionalno število, Seštevanje, Teorija števil, Urejeni par, Vektorsko polje, Vsota, Zmnožek, 0, 1 (število), 10 (število), 2 (število), 3 (število), 4 (število), 5 (število), 7 (število), 8 (število), 9 (število).
- Algebrska teorija števil
- Cela števila
- Elementarna matematika
- Teorija kolobarjev
Bit
Bít je osnovna in hkrati najmanjša enota za količino informacije, ki se uporablja v računalništvu in teoriji informacij.
Poglej Celo število in Bit
Dvočlena operacija
Dvočléna operácija (tudi binárna operácija) na množici S je v matematiki dvomestna funkcija, oziroma operacija oblike f: S × S → S. Dvočlene operacije po navadi zapišemo z vsajenim zapisom, kot je a + b, a · b, a * b ali a × b in ne s funkcijskim zapisom oblike f (a, b).
Poglej Celo število in Dvočlena operacija
Ekvivalenčna relacija
Ekvivalenčna relacija v matematiki je dvočlena relacija ~ (včasih označena tudi kot R) v množici A, če veljajo za poljubne elemente a, b in c množice značilnosti.
Poglej Celo število in Ekvivalenčna relacija
Ekvivalenčni razred
ekvivalenčne relacije. Dva trikotnika na levi sta skladna, tretji in četrti pa nista skladna z nobenim drugim trikotnikom. Tako prva dva trikotnika pripadata enakemu ekvivalenčnemu razredu, tretji in četrti pa spadata v vsak svoj ekvivelenčni razred. Ekvivalenčni razred je v matematiki množica X\, in ekvivalenčna relacija nad X\,.
Poglej Celo število in Ekvivalenčni razred
Evklidov algoritem
Evklídov algorítem je postopek, s katerim se določi največji skupni delitelj dveh števil oziroma polinomov.
Poglej Celo število in Evklidov algoritem
Grupa
Grúpa je v matematiki eden od osnovnih pojmov sodobne algebre.
Poglej Celo število in Grupa
Indeks
Indeks je lahko.
Poglej Celo število in Indeks
Matematična operacija
Matemátična operácija (tudi račúnska operácija ali operátor) je matematična preslikava, ki urejeni ''n''-terici podatkov (a, b,...,d) iz kartezičnega produkta A × B ×...× D priredi rezultat operacije, element z iz množice Z.
Poglej Celo število in Matematična operacija
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Celo število in Matematika
Množenje
Grafični postopek množenja: vsote presečišč skupin črt predstavljajo števke v produktu (desetice prištevamo številu, pozicioniranem levo) Množênje je ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij.
Poglej Celo število in Množenje
Množica
Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.
Poglej Celo število in Množica
Največji skupni delitelj
Nàjvéčji skúpni delítelj (tudi nàjvéčja skúpna méra) celih števil je v matematiki največji od deliteljev, ki so skupni številoma.
Poglej Celo število in Največji skupni delitelj
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Poglej Celo število in Naravno število
Negativno število
Negativno število x je vsako število, za katero velja x. Vsakemu naravnemu številu n se lahko priredi novo število −n, ki se imenuje nasprotno število, − tako postane preslikava množice N v množico nasprotnih števil.
Poglej Celo število in Negativno število
Obseg (algebra)
Obsèg je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati, množiti in deliti (razen deljenja z 0), pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici racionalnih ali realnih števil.
Poglej Celo število in Obseg (algebra)
Osnovni izrek aritmetike
Osnóvni izrèk aritmétike je v matematiki izrek, po katerem lahko vsako naravno število, večje od 1, zapišemo kot produkt praštevil.
Poglej Celo število in Osnovni izrek aritmetike
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Poglej Celo število in Praštevilo
Racionalno število
Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.
Poglej Celo število in Racionalno število
Seštevanje
Aritmetični stroj za seštevanje in odštevanje – aritmograf, 1720 (hrani Musée des Arts et Métiers) Seštévanje, sumácija ali adicija je v matematiki in aritmetiki ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij nad objekti, kot so množice, števila, ulomki, vektorji, matrike, polinomi.
Poglej Celo število in Seštevanje
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Poglej Celo število in Teorija števil
Urejeni par
Urejên pár je v matematiki dvojica (x, y), v kateri je x na prvem in y na drugem mestu.
Poglej Celo število in Urejeni par
Vektorsko polje
Zgled enostavnega vektorskega polja. Zgled vektorskega polja. Vektorji so prikazani kot puščice, ki imajo različne smeri in velikosti. Vektorsko polje je funkcija, ki vsaki točki prostora pripiše vektor, pripadajoč neki fizikalni količini.
Poglej Celo število in Vektorsko polje
Vsota
Vsôta (seštévek, s tujko súma) (latinsko summa - vsota, celotni znesek, splošna količina) je število, ki je rezultat aritmetične dvočlene operacije seštevanja.
Poglej Celo število in Vsota
Zmnožek
Zmnóžek ali prodúkt je v matematiki rezultat deljenja ali izraz, ki označuje delitelje, na katerih se izvaja množenje.
Poglej Celo število in Zmnožek
0
0 (nìč) je celo število, ki je predhodnik števila 1 in naslednik števila -1.
Poglej Celo število in 0
1 (število)
1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.
Poglej Celo število in 1 (število)
10 (število)
10 (desét) je naravno število, za katero velja 10.
Poglej Celo število in 10 (število)
2 (število)
2 (dvá) je naravno število, za katero velja 2.
Poglej Celo število in 2 (število)
3 (število)
3 (trí) je naravno število, za katero velja 3.
Poglej Celo število in 3 (število)
4 (število)
4 (štíri) je naravno število, za katero velja 4.
Poglej Celo število in 4 (število)
5 (število)
5 (pét) je naravno število, za katero velja 5.
Poglej Celo število in 5 (število)
7 (število)
7 (sédem) je naravno število, za katero velja 7.
Poglej Celo število in 7 (število)
8 (število)
8 (ósem) je naravno število, za katero velja 8.
Poglej Celo število in 8 (število)
9 (število)
9 (devét) je naravno število, za katero velja 9.
Poglej Celo število in 9 (število)
Glej tudi
Algebrska teorija števil
Cela števila
Elementarna matematika
Teorija kolobarjev
Prav tako znan kot Cela števila, Necelo število.