Kazalo
40 odnosi: Adad-nirari III., Afrodizija, Aleksander Veliki, Aleksandrov sarkofag, Anatolija, Arabci, Babilon, Carigrad, Diorit, Dunaj, Efez, Egipčansko-hetitski mirovni sporazum, Gezerski koledar, Hatušili III., Ištarina vrata, Kačji steber, Kibela, Konstantinopelski hipodrom, London, Louvre, Mari, Mavzolej v Halikarnasu, Mezopotamija, Milet, Nekropola, Osmansko cesarstvo, Palača Topkapi, Pariz, Pediment, Pergamon, Pergamonski oltar, Porfir, Ramzes II., Sarkofag, Sidon, Sirija, Stari Egipt, Stela (spomenik), Sveta Marija, Valentinijan II..
Adad-nirari III.
Adad-nirari III. je bil kralj Asirije, ki je vladal od leta 811 do 783 pr.
Poglej Carigrajski arheološki muzej in Adad-nirari III.
Afrodizija
Afrodizija (starogrško Ἀφροδισιάς, Afrodisiás)"Aphrodisias".
Poglej Carigrajski arheološki muzej in Afrodizija
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Poglej Carigrajski arheološki muzej in Aleksander Veliki
Aleksandrov sarkofag
Aleksandrov sarkofag je helenistični kamniti sarkofag iz poznega 4.
Poglej Carigrajski arheološki muzej in Aleksandrov sarkofag
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Carigrajski arheološki muzej in Anatolija
Arabci
Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.
Poglej Carigrajski arheološki muzej in Arabci
Babilon
Babilon je bilo najpomembnejše kraljestvo v antični Mezopotamiji od 18-6.
Poglej Carigrajski arheološki muzej in Babilon
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Carigrajski arheološki muzej in Carigrad
Diorit
Diorit diagramu QAPF Diorit je siva do temno siva, včasih tudi črna ali modrikasto siva srednja intruzivna magmatska kamnina (globočnina), ki je sestavljena predvsem iz srednjih plagioklazov (najpogosteje andezina), biotita, rogovače in/ali piroksena.
Poglej Carigrajski arheološki muzej in Diorit
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Carigrajski arheološki muzej in Dunaj
Efez
Efez (/ ɛfəsəs /; grško Ἔφεσος Efezi, turško: Efes, iz hetitščine Apasa) je bilo staro grško mesto na obali Jonije, tri kilometre jugozahodno od današnjega Seldžuka v provinci Izmir, Turčija.
Poglej Carigrajski arheološki muzej in Efez
Egipčansko-hetitski mirovni sporazum
Arheološki muzeji, Istanbul Amon-Rajev tempelj, Karnak Egipčansko-hetitski mirovni sporazum, znan tudi kot Večni sporazum, Srebrni sporazum in Kadeški sporazum, je mirovni sporazum, ki sta ga šestnajst let po slavni bitki pri Kadešu okoli leta 1259 pr.
Poglej Carigrajski arheološki muzej in Egipčansko-hetitski mirovni sporazum
Gezerski koledar
Istanbulski arheološki muzej, Turčija Gezerski koledar je majhna popisana apnenčasta tablica, široka 7,2 cm in visoka 11,1 cm, ki jo je leta 1908 odkril irski arheolog R. A. Stewart Macalister v starodavnem kanaanskem mestu Gezer približno 30 km severozahodno od Jeruzalema.
Poglej Carigrajski arheološki muzej in Gezerski koledar
Hatušili III.
Hatušili III. je bil v letih 1267 pr.
Poglej Carigrajski arheološki muzej in Hatušili III.
Ištarina vrata
Ištarina vrata (arabsko بوابة عشتار, perzijsko دروازه ایشتار) so bila osma vrata v notranjost Babilona.
Poglej Carigrajski arheološki muzej in Ištarina vrata
Kačji steber
Kačji steber (starogrško Τρικάρηνος Ὄφις, Τrikarenos Οphis, "triglava kača";Τρικάρηνος ὄφις ὁ χάλκεος, i.e.
Poglej Carigrajski arheološki muzej in Kačji steber
Kibela
Kibela na prestolu z levom, rogom izobilja in muralno krono; rimski marmor, okoli leta 50, Getty Museum Kibela ali Cibela (frigijsko Matar Kubileya/Kubeleya - 'Kibelijina mati', morda 'Gorska mati'; lidijsko Kuvava; starogrško Κυβέλη Kybélē, Κυβήβη Kybḗlē, Κύβελις Kýbelis) je bila izvirno anatolska boginja mati; morda je imela izvor v zgodnje-neolitskem naselju Çatalhöyüku (na območju mesta Konye), kjer je najden velik kip boginje predstavljene kako sedi na levjem prestolu.
Poglej Carigrajski arheološki muzej in Kibela
Konstantinopelski hipodrom
Središče Konstantinopla s hipodromom Kačji steber s Tutmozovin obeliskom v ozadju Podstavek Tutmozovega obeliska, na katerem Teodozij I. iz svoje lože zmagovalcu dirke podeljuje lovorjev venec Zidan obelisk Povorka cehov pred sultanom na konstantinopelskem hipodromu; osmanska miniatura iz zbirke ''Surname-i Vehbi'' Konstantinopelski hipodrom ali Konstantinov hipodrom je bil hipodrom in kulturno središče Konstantinopla, glavnega mesta Bizantinskega cesarstva.
Poglej Carigrajski arheološki muzej in Konstantinopelski hipodrom
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Carigrajski arheološki muzej in London
Louvre
Louvre Musée du Louvre, uradno Grand Louvre ali enostavno Louvre je narodni muzej Francije, najbolj obiskan muzej na svetu in zgodovinski spomenik. Nahaja se v središču Pariza, na desnem bregu reke Sene v 1. okrožju. Približno 35.000 predmetov (od 3. tisočletja pr. n. št. do 19.
Poglej Carigrajski arheološki muzej in Louvre
Mari
Mari (klinopisno 𒈠𒌷𒆠, ma-riki), sedanji Tell Hariri (arabsko تل حريري), je bila starodavna semitska mestna država v sedanji Siriji.
Poglej Carigrajski arheološki muzej in Mari
Mavzolej v Halikarnasu
Mavzolej v Halikarnasu ali Mavzolova grobnica (grško Μαυσωλεῖον τῆς Ἁλικαρνασσοῦ, turško Halikarnas Mozolesi) je bil grob, zgrajen med 353 in 350 pr.
Poglej Carigrajski arheološki muzej in Mavzolej v Halikarnasu
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Poglej Carigrajski arheološki muzej in Mezopotamija
Milet
Milet (starogrško Μίλητος Mílētos; grško Μίλητος, Mílitos; hetitski zapis Millawanda ali Milawata (eksonima); latinsko Miletus; turško Milet) je bilo antično mesto na zahodni obali Anatolije blizu ustja reke Meander v antični Kariji.
Poglej Carigrajski arheološki muzej in Milet
Nekropola
Nekropola je v arheološkem izrazoslovju grobišče.
Poglej Carigrajski arheološki muzej in Nekropola
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Carigrajski arheološki muzej in Osmansko cesarstvo
Palača Topkapi
Palača Topkapı ali Serail je velik muzej v okrožju Fatih v Carigradu v Turčiji.
Poglej Carigrajski arheološki muzej in Palača Topkapi
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Carigrajski arheološki muzej in Pariz
Pediment
Običajne oblike pedimentov, pogoste v baroku Zgornji del neoklasične grške Nacionalne akademije v Atenah, kaže pediment s skulpturami Pediment kot ''labodji vrat'' v Rev. Ebenezer Gay House, Suffield, Connecticut, 1742 Villa Capra ''La Rotonda'' Pediment je v arhitekturi trikotno čelo, ki tvori naklon strehe nad vhodom (prostora, strehe, ki ga podpirajo stebri, ki vodi do vhoda stavbe); ali podobna oblika se uporablja kot dekoracija nad vrati ali oknom.
Poglej Carigrajski arheološki muzej in Pediment
Pergamon
Pergamon ali Pergamum (starogrško τὸ Πέργαμον, to Pergamon ali ἡ Πέργαμος hē Pergamos) je bilo starogrško mesto v Eoliji.
Poglej Carigrajski arheološki muzej in Pergamon
Pergamonski oltar
Pergamonski oltar je veličastna zgradba iz obdobja vladavine grškega kralja Evmena II. v prvi polovici 2.
Poglej Carigrajski arheološki muzej in Pergamonski oltar
Porfir
Porfir Porfir je skupno ime za vse magmatske kamnine z velikim deležem ortoklaza in obarvanih mineralov in s porfirsko strukturo, pa tudi skrajšana označitev za kremenov porfir ali ortofir.
Poglej Carigrajski arheološki muzej in Porfir
Ramzes II.
Ramzes II. (različno transliteriran kot Rameses ali Ramses, tudi Ramzes Veliki), tretji faraon Devetnajste egipčanske dinastije, ki je vladal od 1279 pr.
Poglej Carigrajski arheološki muzej in Ramzes II.
Sarkofag
Vipavi Sarkofag je škatlasta pogrebna krsta za truplo, najpogosteje izklesana iz kamna in stoji nad zemljo, lahko pa je tudi zakopana.
Poglej Carigrajski arheološki muzej in Sarkofag
Sidon
Sidon (ribolov) je tretje največje mesto v Libanonu, večinoma sunitski in šiitski muslimani). Leži ob sredozemski obali, Tir na jugu in libanonska prestolnica Bejrut na severu sta oddaljeni približno 40 kilometrov.
Poglej Carigrajski arheološki muzej in Sidon
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Carigrajski arheološki muzej in Sirija
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Carigrajski arheološki muzej in Stari Egipt
Stela (spomenik)
Stéla je antična nagrobna plošča ali steber iz kamna ali lesa, z napisom ali reliefom na sprednji ali več straneh.
Poglej Carigrajski arheološki muzej in Stela (spomenik)
Sveta Marija
Sveta Marija ali Blažena Devica Marija ali Mati Božja (hebrejsko in aramejsko Maryām; grško, Mariam, ali, Maria; latinsko Maria; arabsko Maryam), po krščanskem in muslimanskem verovanju mati Jezusa Kristusa in žena tesarja Jožefa iz Nazareta, * 8. september (?) med 25 pr. n. št.
Poglej Carigrajski arheološki muzej in Sveta Marija
Valentinijan II.
Valentinijan II. (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 375 do 392, * 371, Milano, Italija, † 15. maj 392, Vienne, Galija.
Poglej Carigrajski arheološki muzej in Valentinijan II.
Prav tako znan kot Arheološki muzeji v Istanbulu.