Kazalo
46 odnosi: Afrodita, Agora, Akant, Anatolija, İzmir, Bazilika, Bizantinsko cesarstvo, Britanski muzej, Bulevterij, Carigrad, Delfi, Efez, Egejsko morje, Eroti, Gaj Avgust Oktavijan, Gaj Julij Cezar, Gea, Grščina, Grki, Harite, Hera, Judje, Karija, Kultna podoba, Mark Antonij, Marmor, Meduza (mitologija), Palestra, Pilaster, Poganstvo, Portal, Portugalska, Prednja skena, Rimsko cesarstvo, Sarkofag, Seldžuki, Sinagoga, Sredozemlje, Suda, Tetrapilon, Turčija, Unescova svetovna dediščina, Uran (mitologija), Zenon, Zevs, Zidna krona.
Afrodita
Afrodite'' Afroditin kip Afrodita je v grški mitologiji boginja ljubezni, lepote, spolnega poželenja in zaščitnica zaljubljencev.
Poglej Afrodizija in Afrodita
Agora
Agora v Efezu Agora (grško: ἀγορά, iz glagola ἀγείρω.
Poglej Afrodizija in Agora
Akant
Akant (Acanthus, L.) je rod 30 trajnih zelnatih rastlin iz družine Acanthaceae.
Poglej Afrodizija in Akant
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Afrodizija in Anatolija
İzmir
İzmir (osmanska turščina إزمير İzmir, grško: Σμύρνη Smýrnē, armensko: Իզմիր »Izmir«, italijansko: Smirne, ladino: İzmir, na obeh i-jih so pikice) je metropolitansko mesto v zahodni Anatoliji.
Poglej Afrodizija in İzmir
Bazilika
svetemu Petru, stoji v Vatikanu Bazilika je naziv, ki ga prejme neka cerkev zaradi svojega posebnega liturgičnega in pastoralnega pomena, po navadi kot pomemben romarski kraj.
Poglej Afrodizija in Bazilika
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Afrodizija in Bizantinsko cesarstvo
Britanski muzej
Británski muzéj (kratica BM) je eden največjih in najslavnejših svetovnih muzejev.
Poglej Afrodizija in Britanski muzej
Bulevterij
Bulevterij (grško βουλευτήριον, bouleutērion), prevedeno tudi kot skupščina, hiša zbora in senatna hiša, je bila stavba v starodavni Grčiji, v kateri so se sestajali člani sveta (βουλή, boulē, bule) demokratične mestne države.
Poglej Afrodizija in Bulevterij
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Afrodizija in Carigrad
Delfi
Delfi (grško Δελφοί Delphoi) je arheološko najdišče in sodobno mesto v Grčiji na jugozahodnem podnožju gore Parnas v dolini Fokida.
Poglej Afrodizija in Delfi
Efez
Efez (/ ɛfəsəs /; grško Ἔφεσος Efezi, turško: Efes, iz hetitščine Apasa) je bilo staro grško mesto na obali Jonije, tri kilometre jugozahodno od današnjega Seldžuka v provinci Izmir, Turčija.
Poglej Afrodizija in Efez
Egejsko morje
Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.
Poglej Afrodizija in Egejsko morje
Eroti
Hermafrodit in Eroti Eroti so v grški mitologiji številni mali bogovi ljubezni, ki spremljajo Erosa in Afrodito.
Poglej Afrodizija in Eroti
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Poglej Afrodizija in Gaj Avgust Oktavijan
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).
Poglej Afrodizija in Gaj Julij Cezar
Gea
Gea je lahko.
Poglej Afrodizija in Gea
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Afrodizija in Grščina
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Afrodizija in Grki
Harite
Kip Harit Harite so v grški mitologiji tri Zevsove hčerke, boginje lepote, ljubkosti in miline; Evfrozina, Aglaja in Talija.
Poglej Afrodizija in Harite
Hera
Hera Campana Hera je bila v grški mitologiji hčerka Kronosa in Ree ter sestra in žena Zevsa.
Poglej Afrodizija in Hera
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Poglej Afrodizija in Judje
Karija
Karija (iz luvijskega Karuwa, Strma dežela, starogrško: Karía, turško Karya) je bila zgodovinska regija v zahodni Anatoliji med Lidijo na severu, Pizidijo na vzhodu, Likijo na jugu in Jonijo na zahodu.
Poglej Afrodizija in Karija
Kultna podoba
V čaščenju vere je kultna podoba od človeka narejen predmet, ki je čaščen ali oboževan kot božanstvo, duh ali demon, ki ga uteleša ali predstavlja.
Poglej Afrodizija in Kultna podoba
Mark Antonij
Mark Antonij, rimski politik in general, * 14. januar 83 pr. n. št., † 1. avgust 30 pr. n. št. Mark Antonij je skupaj z Oktavianom Augustom ter Markom Lepidaom tvoril drugi triumvirat.
Poglej Afrodizija in Mark Antonij
Marmor
Marmor Mármor je gosta metamorfna kamnina, bele do svetlo sive barve.
Poglej Afrodizija in Marmor
Meduza (mitologija)
Meduza, kot jo je upodobil Caravaggio. Meduza (grško Μέδουσα) je bila v grški mitologiji ena izmed treh sester gorgon, grozna pošast s kačami namesto las.
Poglej Afrodizija in Meduza (mitologija)
Palestra
Olimpiji, Grčija Palestra (grško παλαίστρα) je bila rokoborska šola v antični Grčiji.
Poglej Afrodizija in Palestra
Pilaster
Detajl pilastra in arhitrava (s stebri na desni) na vhodu knjižnice Mitchell Library v Sydney, Avstralija Par korintskih pilastrov z visoko bazo na dvorcu v Sidneyu, Ohio Pilaster je arhitekturni element v klasični arhitekturi, ki ima le okrasno funkcijo.
Poglej Afrodizija in Pilaster
Poganstvo
Poganstvo je skupen naziv za več ne-judovsko-krščanskih mnogoboštvenih religij.
Poglej Afrodizija in Poganstvo
Portal
Baročni portal Portal (nem.: Portal, lat. portale.
Poglej Afrodizija in Portal
Portugalska
Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.
Poglej Afrodizija in Portugalska
Prednja skena
Prednja skena (scaenae frons) je bila razkošno stalno okrašeno arhitekturno ozadje (kulisa) rimske gledališke scene.
Poglej Afrodizija in Prednja skena
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Afrodizija in Rimsko cesarstvo
Sarkofag
Vipavi Sarkofag je škatlasta pogrebna krsta za truplo, najpogosteje izklesana iz kamna in stoji nad zemljo, lahko pa je tudi zakopana.
Poglej Afrodizija in Sarkofag
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Poglej Afrodizija in Seldžuki
Sinagoga
Sinagoga v Budimpešti Sinagoga (po grškem synagōgē 'shod', hebrejsko בית כנסת, latinizirano bet ha-knesset; dobesedno »hiša zbora«; jidiš שול shul) je judovski verski objekt, v katerem se izvaja versko čaščenje.
Poglej Afrodizija in Sinagoga
Sredozemlje
Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.
Poglej Afrodizija in Sredozemlje
Suda
Prva stran zgodnje tiskane izdaje Sude Suda ali Souda je obsežna bizantinska enciklopedija iz 10.
Poglej Afrodizija in Suda
Tetrapilon
Severni tetrapilon v Džerašu, Jordanija Tetrapilon (grško, tetrápilon, "štiri vrata", latinsko quadrifrons, dobesedno "štiri pročelja") je vrsta starorimskega spomenika kockaste oblike z vhodi na vseh štirih straneh.
Poglej Afrodizija in Tetrapilon
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Afrodizija in Turčija
Unescova svetovna dediščina
Stonehenge, ki spada med svetovno kulturmo dediščino. Škocjanske jame Unescova svetovna dediščina zajema območja, objekte in nesnovno dediščino, ki so pod zaščito organizacije UNESCO.
Poglej Afrodizija in Unescova svetovna dediščina
Uran (mitologija)
Uran, kar pomeni 'nebo' ali 'nebeški svod') je bil v grški mitologiji bog, ki je poosebljal nebo, in eno od grških prvotnih božanstev. Uran in Gaja sta bila starša prve generacije Titanov in prednika večine grških bogov. Po Heziodu so se iz kapelj Uranove krvi rodili Giganti, Erinije in nimfe, vendar se noben kult, ki je bil neposredno naslovljen na Urana, ni ohranil do klasične dobe.
Poglej Afrodizija in Uran (mitologija)
Zenon
Zénon ali Zénon Starêjši, starogrški filozof in matematik, * 495 pr. n. št., Eleja (danes Velija), † okoli 430 pr. n. št., Eleja ali Sirakuze.
Poglej Afrodizija in Zenon
Zevs
Zevs (Zeús - nebo, dan) je v grški mitologiji poglavar vseh bogov, bog neba in nevihte.
Poglej Afrodizija in Zevs
Zidna krona
Zidna krona ali Corona muralis (krona v obliki obzidja) je krona ali pokrivalo, ki predstavlja mestno obzidje, stolpe ali trdnjavo.
Poglej Afrodizija in Zidna krona