Kazalo
32 odnosi: Absolutni izsev, Alkor, Antares, Daljnogled, Dan, Energijski tok, Geometrija, Gibanje, Giovanni Battista Riccioli, Kroženje, Lastno gibanje, Leto, Linearna funkcija, Milimeter, Mizar (zvezda), Mrk, Obhodni čas, Orbitalna perioda, Perzej (ozvezdje), Rentgenski žarki, Sila, Sirij, Spektroskopija, Spremenljivka (zvezda), Stoletje, Težnost, Tir, Veliki medved (ozvezdje), Zvezda, 1 (število), 1650, 18 (število).
- Binarne zvezde
- Vrste zvezd
Absolutni izsev
Absolútni izsèv, oziroma absolútna magnitúda je v astronomiji sij zvezde, kakršen je v resnici in ne kot ga vidimo z Zemlje.
Poglej Dvojna zvezda in Absolutni izsev
Alkor
Alkor (levo) in Mizar Alkor (Alcor, Saidak) je zvezda v bližini Mizarja.
Poglej Dvojna zvezda in Alkor
Antares
Antares (α Škorpijona (α Sco, α Scorpii)) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Škorpijon in ena najsvetlejših na celotnem nočnem nebu.
Poglej Dvojna zvezda in Antares
Daljnogled
Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.
Poglej Dvojna zvezda in Daljnogled
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej Dvojna zvezda in Dan
Energijski tok
Energíjski tók (oznaka P) je fizikalna količina, ki pove, koliko energije preteče v časovni enoti skozi dano ploskev.
Poglej Dvojna zvezda in Energijski tok
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Dvojna zvezda in Geometrija
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Dvojna zvezda in Gibanje
Giovanni Battista Riccioli
Giovanni Battista Riccioli, italijanski jezuit, astronom in geograf, * 17. april 1598, Ferrara, Italija, † 25. junij 1671, Bologna.
Poglej Dvojna zvezda in Giovanni Battista Riccioli
Kroženje
Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.
Poglej Dvojna zvezda in Kroženje
Lastno gibanje
Barnardove zvezde kaže lego vsakih 5 let v odbdobju med 1985 in 2005 Lástno gíbanje zvezde je meritev spremembe njene lege na nebu skozi časovno obdobje, ko se izključijo vsa nelastna gibanja.
Poglej Dvojna zvezda in Lastno gibanje
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Poglej Dvojna zvezda in Leto
Linearna funkcija
Línearna fúnkcija je realna funkcija oblike f(x).
Poglej Dvojna zvezda in Linearna funkcija
Milimeter
Milimeter (označba mm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni tisočinki metra (predpona »mili-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1000).
Poglej Dvojna zvezda in Milimeter
Mizar (zvezda)
Velikega medveda Mízar (ζ UMa, ζ Ursae Majoris, Zeta Ursae Majoris) je zvezda v ozvezdju Velikega medveda (Ursa Major), srednja zvezda ojesa Velikega voza.
Poglej Dvojna zvezda in Mizar (zvezda)
Mrk
Mŕk je pojav, pri katerem se eno astronomsko telo premakne v senco drugega.
Poglej Dvojna zvezda in Mrk
Obhodni čas
Obhodni čas je v fiziki čas, ki ga na primer porabi točkasto telo pri kroženju, da prepotuje krožnico s polmerom r. Čas je enak: če je ω njegova kotna hitrost.
Poglej Dvojna zvezda in Obhodni čas
Orbitalna perioda
Orbitálna perióda, tírna dôba, perióda tírnice ali tudi obhódna dôba je obhodni čas, ki ga potrebuje planet ali kakšno drugo telo, da pri svojem gibanju opravi pot enega polnega krožnega tira (tirnice, orbite, krožnice).
Poglej Dvojna zvezda in Orbitalna perioda
Perzej (ozvezdje)
Perzej je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Dvojna zvezda in Perzej (ozvezdje)
Rentgenski žarki
Zgodnji rentgenski posnetek roke Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino v območju med 0,01 in 10 nanometra, ustrezna frekvenca je med 30 in 30.000 PHz (1015 hercov).
Poglej Dvojna zvezda in Rentgenski žarki
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Poglej Dvojna zvezda in Sila
Sirij
HST A – večja, B – manjši bela pritlikavka (Slika: NASA) Sirij (α CMa / α Canis Majoris / Alpha Canis Majoris) je najsvetlejša zvezda na Zemljinem nočnem nebu.
Poglej Dvojna zvezda in Sirij
Spektroskopija
prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.
Poglej Dvojna zvezda in Spektroskopija
Spremenljivka (zvezda)
Rdeča spremenljivka V838 Monocerotis Spremenljívke ali spremenljíve zvézde so zvezde, katerih absolutni izsev se spreminja.
Poglej Dvojna zvezda in Spremenljivka (zvezda)
Stoletje
Stolétje je doba, dolga sto let.
Poglej Dvojna zvezda in Stoletje
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Dvojna zvezda in Težnost
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej Dvojna zvezda in Tir
Veliki medved (ozvezdje)
Veliki medved je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Dvojna zvezda in Veliki medved (ozvezdje)
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Dvojna zvezda in Zvezda
1 (število)
1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.
Poglej Dvojna zvezda in 1 (število)
1650
1650 (MDCL) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Dvojna zvezda in 1650
18 (število)
18 (ósemnajst ali osemnájst) je naravno število, za katero velja 18.
Poglej Dvojna zvezda in 18 (število)
Glej tudi
Binarne zvezde
Vrste zvezd
Prav tako znan kot Binarna zvezda, Binarni zvezdni sistem, Dvozvezdje, Navidezno dvozvezdje, Optično dvozvezdje.