Hitreje kot brskalnik!
69 odnosi: Abeceda, Akanje, Aleksander Lukašenko, Angleščina, Arabska abeceda, Baltoslovanski jeziki, Belorusi, Belorusija, Cerkvenoslovanščina, Cirilica, Država, Dvojina, Fonem, Fonologija, Francoščina, Glagol, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Knjižni jezik, Latinščina, Latinica, Minsk, Množina, Narečje, Podlaško vojvodstvo, Poljščina, Poljska, Povedkovnik, Praga, Prečrkovanje, Predpreteklik, Preteklik, Pridevnik, Prihodnjik, Prilastek, Ruščina, Rusija, Samoglasnik, Samostalnik, Sedanjik, Sklon, Slovani, Slovanski jeziki, Slovenščina, Slovnični spol, Slovnično število, Soglasnik, Sovjetska zveza, Splošna deklaracija človekovih pravic, Starovzhodnoslovanščina, Sveto pismo, ..., Tatari, Velika litovska kneževina, Vzhodna pravoslavna cerkev, Vzhodnoslovanski jeziki, Zvalnik, 14. stoletje, 1517, 1519, 1529, 1566, 1588, 16. stoletje, 1696, 1795, 19. stoletje, 1918, 1921, 1933, 1945. Razširi indeks (19 več) »
Abeceda
Abecéda je pogosta vrsta sistema pisanja govora, v katerem vsak glas predstavlja svoj simbol (vendar nekateri simboli lahko predstavljajo več različnih glasov).
Novo!!: Beloruščina in Abeceda · Poglej več »
Akanje
Ákanje je posebnost nekega jezika, da govoreči izgovarjajo glas 'a' namesto 'o'.
Novo!!: Beloruščina in Akanje · Poglej več »
Aleksander Lukašenko
Aleksánder Grigórjevič Lukašénko (belorusko Алякса́ндр Рыго́равіч Лукашэ́нка, Aljaksandr Ryhoravič Łukašenka, rusko Алекса́ндр Григо́рьевич Лукаше́нко), beloruski politik, prvi predsednik Belorusije, * 30. avgust 1954, Kopis, Beloruska SSR, Sovjetska zveza.
Novo!!: Beloruščina in Aleksander Lukašenko · Poglej več »
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Novo!!: Beloruščina in Angleščina · Poglej več »
Arabska abeceda
Arabska abeceda (الأَبْجَدِيَّة العَرَبِيَّة ali الحُرُوف العَرَبِيَّة) ali Arabsko abdžad, je pisava, s katero se zapisuje arabščina; zaradi zgodovinskega vpliva Arabcev pa tudi marsikateri jezik, zlasti muslimanskih narodov, npr.
Novo!!: Beloruščina in Arabska abeceda · Poglej več »
Baltoslovanski jeziki
baltoslovanski jeziki Baltoslovanski jeziki so veja indoevropske družine jezikov, v katero spadajo baltski in slovanski jeziki.
Novo!!: Beloruščina in Baltoslovanski jeziki · Poglej več »
Belorusi
znamki za 3 kopejke iz leta 1961 Belorusi so Vzhodni Slovani, ki živijo na področju današnje Belorusije; pomembne manjšine so na Poljskem, v Latviji, Litvi, Rusiji in Ukrajini.
Novo!!: Beloruščina in Belorusi · Poglej več »
Belorusija
Belorusija (belorusko in rusko Беларусь, Belarus’), uradno Republika Belorusija, je celinska država v Vzhodni Evropi z glavnim mestom Minsk.
Novo!!: Beloruščina in Belorusija · Poglej več »
Cerkvenoslovanščina
Zgled zapisa v sodobni cerkvenoslovanščini (Luka 20:20-26) Cerkvénoslovánščina (rusko церковнославя́нский язы́к) je liturgični jezik bolgarske, ruske, srbske pravoslavne cerkve in drugih slovanskih pravoslavnih cerkva.
Novo!!: Beloruščina in Cerkvenoslovanščina · Poglej več »
Cirilica
Novgoroda Cirílica je abecedna pisava, ki jo za zapis uporablja sedem slovanskih jezikov (bolgarski, makedonski, srbski, ruski, beloruski, ukrajinski in rusinski), do nedavnega pa tudi mongolščina, moldavščina v Transnistriji ter vrsta neslovanskih jezikov na ozemlju Ruske federacije in nekdanje Sovjetske zveze.
Novo!!: Beloruščina in Cirilica · Poglej več »
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr. Kašmir) ali so samostojne države (npr. Zahodna Sahara) ali država, znana pod istim imenom. Držáva je geografsko območje in neodvisna politična enota s svojo lastno vladavino, zakoni, pogosto tudi z ustavo, policijo, oboroženimi silami, davčnimi pravili in prebivalstvom.
Novo!!: Beloruščina in Država · Poglej več »
Dvojina
Dvojína (tudi duál) je v slovnici eno od slovničnih števil.
Novo!!: Beloruščina in Dvojina · Poglej več »
Fonem
Glásnik ali foném (phōnēma – glas, z glasom izrečen) je najmanjša glasovna enota, s katero govorci določenega jezika razlikujejo pomen besed.
Novo!!: Beloruščina in Fonem · Poglej več »
Fonologija
Fonologíja je jezikoslovna veda o glasovih, njihovi vlogi (v jeziku oz. njegovi slovnici), razvrstitvi (distribuciji), omejitvah ipd.
Novo!!: Beloruščina in Fonologija · Poglej več »
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Novo!!: Beloruščina in Francoščina · Poglej več »
Glagol
Glágol je pregibna besedna vrsta, ki v stavku tvori povedek ali jedro povedka.
Novo!!: Beloruščina in Glagol · Poglej več »
Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.
Novo!!: Beloruščina in Jezik (sredstvo sporazumevanja) · Poglej več »
Knjižni jezik
Knjížni jêzik ali standardni jezik je najvišja socialna zvrst jezika z natančno določenimi pravili, predpisanimi v slovnici, slovarju, pravopisu in pravorečju.
Novo!!: Beloruščina in Knjižni jezik · Poglej več »
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Novo!!: Beloruščina in Latinščina · Poglej več »
Latinica
Latínica je bila pisava starih Rimljanov in je vsaka pisava, ki se je razvila iz nje.
Novo!!: Beloruščina in Latinica · Poglej več »
Minsk
Minsk ((narkamaŭka) in Менск (taraškievica)) je glavno mesto Belorusije s približno dvema milijonoma prebivalcev, tudi upravno središče Minske voblašči.
Novo!!: Beloruščina in Minsk · Poglej več »
Množina
Množina je slovnično število, ki zaznamuje več kot dve stvari.
Novo!!: Beloruščina in Množina · Poglej več »
Narečje
Narečje ali s tujko dialekt (iz gr. dialektos) je jezikovna zvrst, ki jo uporablja poljubno število govorcev na določenem ozemlju.
Novo!!: Beloruščina in Narečje · Poglej več »
Podlaško vojvodstvo
Podlaško vojvodstvo je enota upravne razdelitve Poljske, in sicer eno šesnajstih vojvodstev.
Novo!!: Beloruščina in Podlaško vojvodstvo · Poglej več »
Poljščina
Póljščina (poljsko język polski,, polszczyzna ali enostavno polski) je jezik, ki je del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.
Novo!!: Beloruščina in Poljščina · Poglej več »
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Novo!!: Beloruščina in Poljska · Poglej več »
Povedkovnik
Povédkovnik je polnopomenska besedna vrsta, katere skladenjska vloga je povedkovo določilo: všeč, rad, mraz...
Novo!!: Beloruščina in Povedkovnik · Poglej več »
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Novo!!: Beloruščina in Praga · Poglej več »
Prečrkovanje
Prečrkovánje je preslikava znakov ene abecede v znake druge abecede oziroma spreminjanje zapisa besede iz ene pisave v drugo.
Novo!!: Beloruščina in Prečrkovanje · Poglej več »
Predpreteklik
Prèdpretêklik je glagolska oblika iz opisnega deležnika na -l in preteklika pomožnega glagola biti (npr. storil sem bil).
Novo!!: Beloruščina in Predpreteklik · Poglej več »
Preteklik
Pretêklik ali pretêkli čàs je zložena glagolska oblika za izražanje preteklosti, torej preddobnosti glede na trenutek govorjenja.
Novo!!: Beloruščina in Preteklik · Poglej več »
Pridevnik
Pridévnik ali adjektív je pregibna beseda, ki izraža kakovost (lep, mlad, pravi), mero oziroma količino (majhen), vrsto (zadnji) ali svojino (očetov) in spada med pridevniške besede.
Novo!!: Beloruščina in Pridevnik · Poglej več »
Prihodnjik
Prihódnjik je glagolska oblika za izražanje prihodnjega dejanja.
Novo!!: Beloruščina in Prihodnjik · Poglej več »
Prilastek
Prilástek (atribút) je stranski stavčni člen, ki ima v besedni zvezi običajno funkcijo določila samostalniškega jedra (odnosnice).
Novo!!: Beloruščina in Prilastek · Poglej več »
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Novo!!: Beloruščina in Ruščina · Poglej več »
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Novo!!: Beloruščina in Rusija · Poglej več »
Samoglasnik
Samoglásnik ali vokál je v jezikoslovju glas, za katerega tvorbo je značilna največja odprtost govorne cevi v primerjavi z zvočnikom in nezvočnikom.
Novo!!: Beloruščina in Samoglasnik · Poglej več »
Samostalnik
Samostalnik (substantiv) je besedna vrsta, ki poimenuje osebe, živali, rastline, predmete in pojme.
Novo!!: Beloruščina in Samostalnik · Poglej več »
Sedanjik
Sedánjik ali sedánji čàs je glagolski čas za izražanje navadno dejanj v trenutku govorjenja (t. i. prave sedanjosti), lahko tudi v preteklosti, prihodnosti oziroma brezčasnosti.
Novo!!: Beloruščina in Sedanjik · Poglej več »
Sklon
Sklòn (kázus) je slovnična kategorija samostalniške ali pridevniške besede, ki izraža skladenjsko funkcijo dotične besede v stavku.
Novo!!: Beloruščina in Sklon · Poglej več »
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Novo!!: Beloruščina in Slovani · Poglej več »
Slovanski jeziki
Družina indoevropskih jezikov Slovanski jeziki Slovánski jezíki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.
Novo!!: Beloruščina in Slovanski jeziki · Poglej več »
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Novo!!: Beloruščina in Slovenščina · Poglej več »
Slovnični spol
Spol je slovnična lastnost, ki se je lahko v slovenščini določi.
Novo!!: Beloruščina in Slovnični spol · Poglej več »
Slovnično število
Slovnično število je v slovnici količina, ki izraža število.
Novo!!: Beloruščina in Slovnično število · Poglej več »
Soglasnik
450x450_pik Soglasniki ali konzonanti so glasovi, ki nastanejo z manjšo odprtostno stopnjo govorilnih organov kakor samoglasniki.
Novo!!: Beloruščina in Soglasnik · Poglej več »
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Novo!!: Beloruščina in Sovjetska zveza · Poglej več »
Splošna deklaracija človekovih pravic
Eleanor Roosevelt & Splošna deklaracija človekovih pravic (1949) Splôšna deklarácija človékovih pravíc (oznaka resolucije: A/RES/217A (III)) je deklaracija, ki jo je sprejela generalna skupščina Združenih narodov na svojem zasedanju 10. decembra 1948, v Parizu, v kateri so očrtane osnovne človekove pravice.
Novo!!: Beloruščina in Splošna deklaracija človekovih pravic · Poglej več »
Starovzhodnoslovanščina
Stárorúščina (ustreznejše je poimenovanje starovzhodnoslovanščina) je oznaka za splošni jezik vzhodnih Slovanov v času od 7.
Novo!!: Beloruščina in Starovzhodnoslovanščina · Poglej več »
Sveto pismo
Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.
Novo!!: Beloruščina in Sveto pismo · Poglej več »
Tatari
Tatari so turško ljudstvo, ki živi v Ruski federaciji, v Povolžju (avtonomni republiki Tatarstan, Baškortostan in sosednja območja) ter v Sibiriji.
Novo!!: Beloruščina in Tatari · Poglej več »
Velika litovska kneževina
Velika litovska kneževina (starobelorusko Велїкое кнꙗзство Лїтовское) je bila od 13. stoletja do leta 1795 država na območju današnje Litve, Belorusije ter deloma Ukrajine, Poljske (Podlaško vojvodstvo) in Rusije (Smolenska oblast).
Novo!!: Beloruščina in Velika litovska kneževina · Poglej več »
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Novo!!: Beloruščina in Vzhodna pravoslavna cerkev · Poglej več »
Vzhodnoslovanski jeziki
Vzhodnoslovanski jeziki so skupina jezikov, ki so del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.
Novo!!: Beloruščina in Vzhodnoslovanski jeziki · Poglej več »
Zvalnik
Zválnik, tudi vókativ (iz latinsko vocare je klicati, zvati, pozivati), je sklon samostalnika v vlogi ogovora, nagovora.
Novo!!: Beloruščina in Zvalnik · Poglej več »
14. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 11. stoletje | 12. stoletje | 13. stoletje | 14.
Novo!!: Beloruščina in 14. stoletje · Poglej več »
1517
1517 (MDXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Beloruščina in 1517 · Poglej več »
1519
1519 (MDXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Beloruščina in 1519 · Poglej več »
1529
1529 (MDXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Beloruščina in 1529 · Poglej več »
1566
1566 (MDLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Beloruščina in 1566 · Poglej več »
1588
1588 (MDLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: Beloruščina in 1588 · Poglej več »
16. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 13. stoletje | 14. stoletje | 15. stoletje | 16.
Novo!!: Beloruščina in 16. stoletje · Poglej več »
1696
1696 (MDCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: Beloruščina in 1696 · Poglej več »
1795
1795 (MDCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: Beloruščina in 1795 · Poglej več »
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Novo!!: Beloruščina in 19. stoletje · Poglej več »
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Beloruščina in 1918 · Poglej več »
1921
1921 (MCMXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Beloruščina in 1921 · Poglej več »
1933
1933 (MCMXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Beloruščina in 1933 · Poglej več »
1945
1945 (MCMXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Beloruščina in 1945 · Poglej več »
