Kazalo
35 odnosi: Čehi, Črno morje, Bavarska državna knjižnica, Bolgari, Civitas, Donava, Evropa, Glinjani, Hazari, Heveli, Jan Potocki, Kaspijsko jezero, Kijevska Rusija, Laba, Latinščina, Lužiški Srbi, Ludvik XV. Francoski, Madžari, Mazovija, München, Milčani, Moravci, Obodriti, Pomorjansko, Prusi, Regensburg, Slovani, Slovenščina, Srbi, Sveta Ciril in Metod, Veleti, Volga, Volinija, Wittelsbachi, Zahodni Poljani.
Čehi
Čehi (češko Češi) so zahodni Slovani, ki so naseljeni v Srednji Evropi; primarno na področju Češke (ok. 10 milijonov).
Poglej Bavarski geograf in Čehi
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Bavarski geograf in Črno morje
Bavarska državna knjižnica
Vhod v Bavarsko državno knjižnico Bavarska državna knjižnica (nemško Bayerische Staatsbibliothek) v Münchnu v Nemčiji je z več kot sedmimi milijoni del ena največjih knjižnic v Srednji Evropi.
Poglej Bavarski geograf in Bavarska državna knjižnica
Bolgari
right Bolgári so južnoslovanski narod, ki živi na ozemljih, nekdanjih rimskih provinc Mezija, Trakija in Makedonija.
Poglej Bavarski geograf in Bolgari
Civitas
Vojaška diploma ali spričevalo o uspešni vojaški službi, s katero je cesar Tit podelili državljanstvo upokojenim vojakom in njihovim soprogam ter potomcem; ključne besede diplome so ''"civitatem dedit"'' (je dal državljanstvo) na koncu druge vrstice in ''"est civitas data"'' (so dobili državljanstvo) v četrti vrstici.
Poglej Bavarski geograf in Civitas
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Bavarski geograf in Donava
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Bavarski geograf in Evropa
Glinjani
Severno Polabje v 8.-10. stoletju; ozelmlji Glinjanov je v zgornjem levem kvadrantu Glinjani (gornjelužiškosrbsko Glinjany, nemško Linonen) so bili v primerjavi z Obodriti in Veleti majhno ljudstvo Polabskih Slovanov.
Poglej Bavarski geograf in Glinjani
Hazari
Hazarski kaganat od leta 650 do 850 Hazari (narečno turško: Xazarlar) so bili polnomadsko turško ljudstvo, ki je od 7.
Poglej Bavarski geograf in Hazari
Heveli
Ozemlje Hevelov in Sprevanov okoli leta 1150 Heveli ali Heveljani, včasih tudi Havolani (nemško Heveller ali Stodoranen, poljsko Hawelanie ali Stodoranie, češko Havolané ali Stodorané) so bili pleme Polabskih Slovanov, od 8.
Poglej Bavarski geograf in Heveli
Jan Potocki
Jan Potocki, raziskovalec, arheolog, zgodovinar, romanopisec in diplomat, * 8. marec 1761, vas Pików, Podolje, Republika obeh narodov, † 23. december 1815, vas Uładówka, Podolje, Rusko cesarstvo.
Poglej Bavarski geograf in Jan Potocki
Kaspijsko jezero
Kaspijsko jezero (tudi Kaspijsko morje) je veliko endoreično vodno telo, ki leži na meji med Azijo in ruskim delom Evrope.
Poglej Bavarski geograf in Kaspijsko jezero
Kijevska Rusija
Kijevska Rusija (starovzhodnoslovansko Ки́евская Русь) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja.
Poglej Bavarski geograf in Kijevska Rusija
Laba
Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.
Poglej Bavarski geograf in Laba
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Bavarski geograf in Latinščina
Lužiški Srbi
Lužiški Srbi (tudi Sorbi, Vendi) so zahodnoslovanska etnična skupina v Lužici, nemški pokrajini ob meji s Poljsko.
Poglej Bavarski geograf in Lužiški Srbi
Ludvik XV. Francoski
Ludvik XV., francoski kralj, * 15. februar 1710, Versailles, Francija, † 10. maj 1774, Versailles.
Poglej Bavarski geograf in Ludvik XV. Francoski
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Poglej Bavarski geograf in Madžari
Mazovija
Mazovija je zgodovinska regija v vzhodni Poljski.
Poglej Bavarski geograf in Mazovija
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Poglej Bavarski geograf in München
Milčani
Gustav Droysen (1886): Milčanska dežela v Misenski marki Milčani (češko Milčané, poljsko Milczanie, nemško Milzener) so bili zahodnoslovansko pleme, naseljeno v sedanji Zgornji Lužici.
Poglej Bavarski geograf in Milčani
Moravci
Moravci so lahko.
Poglej Bavarski geograf in Moravci
Obodriti
Niklot (1090 – 1160), poglavar odobritske konfederacije Obotriti (Abodriten, Obodryci; tudi Obodriti, Abotriti, oz. Abodriti) je naziv za konfederacijo srednjeveških zahodnoslovanskih plemen, ki so se nahajala na področju današnjega Mecklenburga in Holsteina v severni Nemčiji.
Poglej Bavarski geograf in Obodriti
Pomorjansko
Pomorjansko (poljsko Pomorze, nemško Pommern) je zgodovinska regija na južni obali Baltskega morja v srednji Evropi, razdeljena med Poljsko in Nemčijo.
Poglej Bavarski geograf in Pomorjansko
Prusi
Baltska plemena okrog leta 1200; meje med njihovimi ozemlji so približne. Prusi je skupen naziv za baltska plemena, ki so do srednjega veka živela ob spodnji Visli in Njemenu.
Poglej Bavarski geograf in Prusi
Regensburg
Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.
Poglej Bavarski geograf in Regensburg
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Bavarski geograf in Slovani
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Bavarski geograf in Slovenščina
Srbi
Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.
Poglej Bavarski geograf in Srbi
Sveta Ciril in Metod
Sveti Ciril in Metod Sveta Ciril in Metod sta bila bizantinska misijonarja, ki sta najbolj znana po pokristjanjevanju Slovanov.
Poglej Bavarski geograf in Sveta Ciril in Metod
Veleti
Veleti (nemško Wilzen, Wilsen, Wilciken, Welataben, poljsko Wieleci, Wieletowie, Wilcy) so bili skupina srednjeveških zahodnoslovanskih lehitskih plemen na ozemlju zahodnega Pomorjanskega, sorodnih Polabskim Slovanom, ki so ustanovila Veletsko plemensko zvezo.
Poglej Bavarski geograf in Veleti
Volga
Volga je reka, ki teče po zahodni Rusiji od izvira v Valdajskem hribovju v Tverski oblasti do izliva v Kaspijsko jezero.
Poglej Bavarski geograf in Volga
Volinija
Volinija (ukrajinsko Волинь, Volyn', belorusko Валынь, Vałyń, poljsko Wołyń) je bila zgodovinska regija v Srednji in Vzhodni Evropi med sedanjo jugovzhodno Poljsko, jugozahodno Belorusijo in zahodno Ukrajino.
Poglej Bavarski geograf in Volinija
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Poglej Bavarski geograf in Wittelsbachi
Zahodni Poljani
Zahodni Slovani v 9.–10. stoletju ''Gesta Hammaburgensis ecclesiae pontificum'' (''Dejanja hamburških škofov'') Adama Bremenskega z leta 1073 omenja tudi Poljane: ''"trans Oddaram sunt Polanos"'' (''onkraj Odre so Poljani'') Zahodni Poljani (poljsko Polanie, iz staroslovanskega pole, polje) so bili zahodnoslovansko in lehitsko pleme, od 6.
Poglej Bavarski geograf in Zahodni Poljani