Kazalo
17 odnosi: Bavarski geograf, Boleslav I. Poljski, Civitas, Henrik I. Nemški, Karel Mlajši, Karel Veliki, Krščanstvo, Lužiški Srbi, Lužica, Nemčija, Nemščina, Oton I. Veliki, Pesem o Rolandu, Poljščina, Saška, Sveto rimsko cesarstvo, Zahodni Slovani.
Bavarski geograf
Bavarski geograf (latinsko Geographus Bavarus) je dogovorjeno ime anonimnega avtorja kratkega srednjeveškega latinskega besedila z naslovom Descriptio civitatum et regionum ad septentrionalem plagam Danubii (slovensko Opis mest in pokrajin severno od Donave), ki vsebuje seznam plemen v osrednji srednji Evropi.
Poglej Milčani in Bavarski geograf
Boleslav I. Poljski
Boleslav I. Poljski ali Boleslav Hrabri (poljsko Bolesław Chrobry), poljski vojvoda in kralj, * 966/7, † 17. junij 1025.
Poglej Milčani in Boleslav I. Poljski
Civitas
Vojaška diploma ali spričevalo o uspešni vojaški službi, s katero je cesar Tit podelili državljanstvo upokojenim vojakom in njihovim soprogam ter potomcem; ključne besede diplome so ''"civitatem dedit"'' (je dal državljanstvo) na koncu druge vrstice in ''"est civitas data"'' (so dobili državljanstvo) v četrti vrstici.
Poglej Milčani in Civitas
Henrik I. Nemški
Henrik I., imenovan Ptičar, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, * 876, Memleben, † 2. julij 936, Memleben.
Poglej Milčani in Henrik I. Nemški
Karel Mlajši
Karel Mlajši ali Karel Ingelheimski (francosko Charles le Jeune, nemško Karl der Jüngere) je drugi sin Karla Velikega in prvi z njegovo drugo ženo Hildegardo Vinzgouvsko, * 772/773, † 30. november 811, Bavarska.
Poglej Milčani in Karel Mlajši
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Milčani in Karel Veliki
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Milčani in Krščanstvo
Lužiški Srbi
Lužiški Srbi (tudi Sorbi, Vendi) so zahodnoslovanska etnična skupina v Lužici, nemški pokrajini ob meji s Poljsko.
Poglej Milčani in Lužiški Srbi
Lužica
jezikovni otok (1880) v zeleni barvi, na sredini Lužica (Lausitz, Łužica, Łužyca, Łużyce, Lužice, Lusatia) je zgodovinska regija v Srednji Evropi, razdeljena med Nemčijo in Poljsko.
Poglej Milčani in Lužica
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Milčani in Nemčija
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Milčani in Nemščina
Oton I. Veliki
Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.
Poglej Milčani in Oton I. Veliki
Pesem o Rolandu
Rolandova smrtBremnu Pesem o Rolandu (francosko Chanson de Roland) je francoski srednjeveški junaški ep.
Poglej Milčani in Pesem o Rolandu
Poljščina
Póljščina (poljsko język polski,, polszczyzna ali enostavno polski) je jezik, ki je del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Milčani in Poljščina
Saška
Saška (Freistaat Sachsen; Swobodny stat Sakska) je nemška zvezna dežela na jugovzhodu države, ki je po površini za okoli 2000 km² manjša od Slovenije, a z dobrimi štirimi milijoni prebivalcev šesta najštevilčnejša nemška zvezna dežela.
Poglej Milčani in Saška
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Milčani in Sveto rimsko cesarstvo
Zahodni Slovani
Zahodni Slovani so slovanski narodi, ki govorijo zahodnoslovanske jezike.Ilya Gavritukhin, Vladimir Petrukhin (2015). Yury Osipov (ur.).. Great Russian Encyclopedia (v 35 knjigah). Vol. 30. str. 388–389. Zahodni Slovani so se okoli 7. stoletja ločili od slovanske glavnine in do 8. in 9. stoletja ustanovili svoje neodvisne države v srednji Evropi.
Poglej Milčani in Zahodni Slovani