Hitreje kot brskalnik!
7 odnosi: Heveli, Milčani, Mojmir I. Moravski, Polabski Slovani, Stari Slovani, Veleti, Zahodni Slovani.
Heveli
Ozemlje Hevelov in Sprevanov okoli leta 1150 Heveli ali Heveljani, včasih tudi Havolani (nemško Heveller ali Stodoranen, poljsko Hawelanie ali Stodoranie, češko Havolané ali Stodorané) so bili pleme Polabskih Slovanov, od 8.
Novo!!: Bavarski geograf in Heveli · Poglej več »
Milčani
Gustav Droysen (1886): Milčanska dežela v Misenski marki Milčani (češko Milčané, poljsko Milczanie, nemško Milzener) so bili zahodnoslovansko pleme, naseljeno v sedanji Zgornji Lužici.
Novo!!: Bavarski geograf in Milčani · Poglej več »
Mojmir I. Moravski
Mojmir I. (češko in slovaško Mojmír I., latinsko Moimarus) je bil prvi znani vladar/knez, ki je vladal od 820.
Novo!!: Bavarski geograf in Mojmir I. Moravski · Poglej več »
Polabski Slovani
William R. Shepherd: Zemljevid zahodne srednje Evrope od leta 919 do 1125 Polabski Slovani (spodnjelužiško Połobske słowjany, poljsko Słowianie połabscy, češko Polabští slované, nemško Elbslawen), znani tudi kot Vendi, so bili zahodnoslovanska lehitska plemena, naseljena v spodnjem porečju Labe v sedanji vzhodni Nemčiji.
Novo!!: Bavarski geograf in Polabski Slovani · Poglej več »
Stari Slovani
Stari Slovani so bili ljudstvo, iz katerega izvirajo današnji Slovani.
Novo!!: Bavarski geograf in Stari Slovani · Poglej več »
Veleti
Veleti (nemško Wilzen, Wilsen, Wilciken, Welataben, poljsko Wieleci, Wieletowie, Wilcy) so bili skupina srednjeveških zahodnoslovanskih lehitskih plemen na ozemlju zahodnega Pomorjanskega, sorodnih Polabskim Slovanom, ki so ustanovila Veletsko plemensko zvezo.
Novo!!: Bavarski geograf in Veleti · Poglej več »
Zahodni Slovani
Zahodni Slovani so slovanski narodi, ki govorijo zahodnoslovanske jezike.Ilya Gavritukhin, Vladimir Petrukhin (2015). Yury Osipov (ur.).. Great Russian Encyclopedia (v 35 knjigah). Vol. 30. str. 388–389. Zahodni Slovani so se okoli 7. stoletja ločili od slovanske glavnine in do 8. in 9. stoletja ustanovili svoje neodvisne države v srednji Evropi. Zahodnoslovanski jeziki so se med 10. in 14. stoletjem razvejali v svoje zgodovinsko izpričane oblike. Zahodnoslovanske jezike zdaj govorijo Poljaki, Čehi, Slovaki in Lužiški Srbi. Od 12. stoletja naprej se je večina zahodnih Slovanov spreobrnila v rimskokatoliško vero, s čimer je prišla pod kulturni vpliv latinske cerkve, prevzela latinico in bila bolj vključena v kulturni in intelektualni razvoj zahodne Evrope kot Vzhodni Slovani, ki so sprejeli pravoslavno krščanstvo in cirilico. Jezikovno se zahodnoslovansko skupino slovanskih jezikov lahko razdeli na tri podskupine: lehitsko, vključno s poljščino, kašubsko s kašubščino, izumrlimi polabskimi in pomorjanskimi jeziki in lužiško srbščino ter češko-slovaško.
