Kazalo
41 odnosi: Arhivolt, Augusta Raurica, Švica, Švicarska Jura, Basel, Baselski potres 1356, Benediktinski samostan svetega Pavla, Besançon, Erazem Rotterdamski, Fiala (arhitektura), Friderik III. Habsburški, Galija, Glavna cerkev v Ulmu, Gotska arhitektura, Henrik II. Sveti, Idolatrija, Ikonoklazem, Jakob Bernoulli I., Kastrum, Kelti, Križni hodnik, Kripta, Labotska dolina, Martin iz Toursa, Obzidje, Otoni, Papež Evgen IV., Papež Martin V., Papež Pij II., Pilaster, Protipapež Feliks V., Reformacija, Retabel, Romanska arhitektura, Schwarzwald, Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu, Stolnica v Freiburgu, Sveti Jurij, Timpanon (arhitektura), Transept, Ulrich Zwingli.
Arhivolt
Arhivolt je polkrožni lok - ločno čelo, ločna čelna špaletna površina polkrožnega loka, ki povezuje dva stebra oziroma prednji lok v arhitravu (v helenistični, rimski, renesančni in baročni arhitekturi).
Poglej Baselski Münster in Arhivolt
Augusta Raurica
Augusta Raurica je rimsko arheološko najdišče in muzej na prostem v Švici, ki se nahaja na južnem bregu reke Ren, približno 20 km vzhodno od Basla v bližini vasi Augst in Kaiseraugst.
Poglej Baselski Münster in Augusta Raurica
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Baselski Münster in Švica
Švicarska Jura
Švicarska Jura (/ ˈ (d) ʒʊərə / JOOR-ə, ZHOOR-ə, francosko: Massif du Jura, nemško: Juragebirge, italijansko: Massiccio del Giura, retoromansko: Montagnas da Jura) je subalpsko gorsko območje, ki je nekoliko oddaljeno na sever od Zahodnih Alp in v glavnem razmejuje velik del francosko-švicarske meje.
Poglej Baselski Münster in Švicarska Jura
Basel
Basel (/ ˈbɑːzəl / BAH-zəl, nemška izg. ali Basle (/ bɑːl / BAHL; francosko Bâle; italijansko in retoromansko Basilea oz.) je mesto v severozahodni Švici ob reki Ren, blizu švicarsko-francosko-nemške tromeje. Je sedež istoimenskega kantona oziroma dveh polkantonov: Basel-mesto in Basel-okolica/dežela.
Poglej Baselski Münster in Basel
Baselski potres 1356
Potres leta 1356 v Baslu je najpomembnejši seizmološki dogodek, ki se je zgodil v Srednji Evropi v zgodovini in je imel magnitudo 6,0–7,1.
Poglej Baselski Münster in Baselski potres 1356
Benediktinski samostan svetega Pavla
Pogled z juga. V ospredju "Lobisserstöckl" (levo) in Hofrichterbau z glavnim portalom (v sredini Benediktinski samostan svetega Pavla v Labotski dolini na Spodnjem Koroškem v Avstriji je leta 1091 ustanovil grof Engelbert I. Spanheimski.
Poglej Baselski Münster in Benediktinski samostan svetega Pavla
Besançon
Reke Doubs in Quai Vauban Citadella Besançon je glavno mesto vzhodne francoske regije Franche-Comté, občina in prefektura departmaja Doubs.
Poglej Baselski Münster in Besançon
Erazem Rotterdamski
Erazem Rotterdamski (latinsko: Desiderius Erasmus Roterodamus; pravo ime: Geert Geerts), nizozemski renesančni humanist, književnik, filolog, filozof in teolog, * 28. oktober 1466, Rotterdam, Nizozemska, † 12. julij 1536, Basel, Švica.
Poglej Baselski Münster in Erazem Rotterdamski
Fiala (arhitektura)
Fiala na gradu Conwy Pragi Fiala, cerkev sv. Petra in Pavla, Ostend, Belgija Okrasje na fiali, cerkev sv. Petra in Pavla, Ostend, Belgija Fiala je v gotski arhitekturi vitek, koničast gotski okrasni stolpič s koničasto streho in križno rožo na vrhu; okrasni motiv na opornikih ali okrasnih delih.
Poglej Baselski Münster in Fiala (arhitektura)
Friderik III. Habsburški
Friderik III.
Poglej Baselski Münster in Friderik III. Habsburški
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Poglej Baselski Münster in Galija
Glavna cerkev v Ulmu
Ulmer Münster Notranjost, pogled v kor Južna ladja Pogled proti vrhu zvonika Glavna cerkev v Ulmu (nemško: Ulmer Münster) je bila zgrajena v gotskem slogu v Ulmu, nekdanjem Svobodnem cesarskem mestu.
Poglej Baselski Münster in Glavna cerkev v Ulmu
Gotska arhitektura
stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.
Poglej Baselski Münster in Gotska arhitektura
Henrik II. Sveti
Henrik, vzhodnofrankovski (nemški) kralj (kot II.), cesar Svetega rimskega cesarstva, bavarski vojvoda (kot IV.), italijanski kralj, Sveti, * 6. maj 973, Abbach, † 13. julij 1024, Grona pri Göttingenu.
Poglej Baselski Münster in Henrik II. Sveti
Idolatrija
Čaščenje zlatega teleta, Nicolas Poussin Idolatrija (grško.
Poglej Baselski Münster in Idolatrija
Ikonoklazem
Ikonoklazem (grško.
Poglej Baselski Münster in Ikonoklazem
Jakob Bernoulli I.
Jakob Bernoulli I. (tudi Jacob, James, Jacques), švicarski matematik, * 27. december 1654, Basel, Švica, † 16. avgust 1705, Basel.
Poglej Baselski Münster in Jakob Bernoulli I.
Kastrum
Idealiziran osnovni načrt rimskega kastra:(1) Principia (2) Via praetoria (3) Via principalis (glavna cesta) (4) Porta principalis dextra (desna glavna vrata) (5) Porta praetoria (glavna vrata) (6) Porta principalis sinistra (leva glavna vrata) (7) Porta decumana (zadnja vrata). Kastrum (latinsko castrum, mn.
Poglej Baselski Münster in Kastrum
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Baselski Münster in Kelti
Križni hodnik
Križni hodnik v katedrali Salisbury Križni hodnik (iz latinščine claustrum) je pravokoten odprt prostor, obdan s pokritimi hodniki ali odprtimi galerijami, z odprtimi arkadami na notranji strani, ki tečejo vzdolž zidov in tvorijo štirikotno dvorišče ali vrt.
Poglej Baselski Münster in Križni hodnik
Kripta
Kripta Kripta (lat. Crypta iz grške κρύπτη kryptē 'skrito v oboku) je v arhitekturi kamnita komora ali prostor v tleh za pokopni obok, ki lahko vsebuje sarkofage, krste ali relikvije.
Poglej Baselski Münster in Kripta
Labotska dolina
Labotska dolina (nemško Lavanttal) se nahaja v Labotniških Alpah na jugu Avstrije oz.
Poglej Baselski Münster in Labotska dolina
Martin iz Toursa
Martin iz Toursa ali sveti Martin je rimski škof in svetnik, * 316, Panonija, današnja Madžarska, † 8. november 397, Candes, današnja Francija.
Poglej Baselski Münster in Martin iz Toursa
Obzidje
Rimski zid na ljubljanskem Mirju Kitajski zid Obzidje gradu Beaumaris, Wales Obzidje ali obrambni zid je fortifikacija, ki ščiti mesto, naselje ali večje ozemlje pred morebitnimi agresorji.
Poglej Baselski Münster in Obzidje
Otoni
Otoni ali Otonska rodbina (nemško Ottonen) je bila Saška rodbina nemških kraljev (919-1024), poimenovana po treh njenih kraljih in svetih rimskih cesarjih po imenu Oton, zlasti njegovem prvem cesarju Otonu I..
Poglej Baselski Münster in Otoni
Papež Evgen IV.
Papež Evgen IV., rojen kot Gabriele Condulmer, je bil italijanski katoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1383 Benetke (Beneška republika; † 23. februar 1447, Rim (Papeška država).
Poglej Baselski Münster in Papež Evgen IV.
Papež Martin V.
Papež Martin V., rojen kot Ottone Colonna (tudi Oddone, Oton), je bil italijanski katoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1368, Genazzano (Lacij, Papeška država, † 20. februar 1431 Rim (Papeška država danes: Italija).
Poglej Baselski Münster in Papež Martin V.
Papež Pij II.
Papež Pij II. (rojstvo ime Enea Silvio Piccolomini), italijanski papež in tržaški škof, pesnik, pisatelj, zgodovinar in humanist; * 18. oktober 1405, Corsignano (pri Sieni, danes Pienza, † 14. avgust 1464, Ancona (danes Italija).
Poglej Baselski Münster in Papež Pij II.
Pilaster
Detajl pilastra in arhitrava (s stebri na desni) na vhodu knjižnice Mitchell Library v Sydney, Avstralija Par korintskih pilastrov z visoko bazo na dvorcu v Sidneyu, Ohio Pilaster je arhitekturni element v klasični arhitekturi, ki ima le okrasno funkcijo.
Poglej Baselski Münster in Pilaster
Protipapež Feliks V.
Feliks V., rojen kot Amadej VIII.
Poglej Baselski Münster in Protipapež Feliks V.
Reformacija
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Poglej Baselski Münster in Reformacija
Retabel
Retabel je oltarni nastavek s slikami ali skulpturami okrašena zadnja stena v koru, ki je bila v srednjem veku pritrjena na menzo ali obhajilo mizo, na kateri so postavljeni križ, obredni svečniki in drugi predmeti, v gotiki pa se je razvila v krilni oltar.
Poglej Baselski Münster in Retabel
Romanska arhitektura
, Oviedo, Španija, leto 848.
Poglej Baselski Münster in Romanska arhitektura
Schwarzwald
Schwarzwald je veliko gozdnato gorovje v jugozahodni Nemčiji, v zvezni deželi Baden-Württemberg, ki ga na zahodu in jugu omejuje dolina Rena in leži blizu meje s Francijo in Švico.
Poglej Baselski Münster in Schwarzwald
Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu
Strasbourška stolnica ali Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu (francosko Cathédrale Notre-Dame de Strasbourg ali Cathédrale de Strasbourg, nemško Liebfrauenmünster zu Straßburg ali Straßburger Münster) je katoliška stolnica v Strasbourgu v Alzaciji v Franciji.
Poglej Baselski Münster in Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu
Stolnica v Freiburgu
Freiburška stolnica (ali Stolnica Naše ljube gospe) je rimskokatoliška župnijska cerkev v Freiburgu v Breisgauu.
Poglej Baselski Münster in Stolnica v Freiburgu
Sveti Jurij
Sveti Jurij, rimski vojak, mučenec in svetnik, * med 275/280, † 23. april 303.
Poglej Baselski Münster in Sveti Jurij
Timpanon (arhitektura)
Ljubljanska Opera po obnovi Timpanon je gradbeni element ali stavbni člen in je prvotno predstavljal trikotni zaključek na pročelju in začelju antičnega svetišča.
Poglej Baselski Münster in Timpanon (arhitektura)
Transept
Transept je označen s sivo bazilike Lurške Matere Božje v Brestanici Transept je v cerkvenem gradbeništvu prečna ladja, položena pravokotno na vzdolžno ladjo ali ladje cerkve, tako da razdvaja svetišče (oltar, apsido, kor) od ostalega dela cerkve (ladje) in daje tlorisu obliko latinskega križa.
Poglej Baselski Münster in Transept
Ulrich Zwingli
Ulrich Zwingli, tudi Huldrych Zwingli, lat.
Poglej Baselski Münster in Ulrich Zwingli