Hitreje kot brskalnik!
24 odnosi: Antikvark, Barion, Dno (fizika), Električni naboj, Elektronvolt, Fermion, Hitrost svetlobe, Izospin, Kvark, Kvark d, Kvark u, Mirovna masa, Močna jedrska sila, Nevtron, Nukleon, Osnovni naboj, Parnost (fizika), Pion, Proton, Razpadni čas, Sekunda, Seznam barionov, Skupna vrtilna količina, Vrh (fizika).
Antikvark
Antikvark (oznaka za posamezne kvarke je enaka kot za kvarke, samo, da napišemo črtico nad oznako) je antidelec kvarka.
Novo!!: Barion Δ in Antikvark · Poglej več »
Barion
naboju (Q). naboju (Q). Spodnjih šest prištevamo med hiperone. Barion (iz grške besede, kar pomeni težek) je delec, ki ga sestavljajo trije kvarki.
Novo!!: Barion Δ in Barion · Poglej več »
Dno (fizika)
Dno ali lepota (oznaka B^\prime \) je v fiziki osnovnih delcev eno izmed kvantnih števil.
Novo!!: Barion Δ in Dno (fizika) · Poglej več »
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Novo!!: Barion Δ in Električni naboj · Poglej več »
Elektronvolt
Elektrónvolt (oznaka eV) je količina energije, ki jo pridobi ali izgubi posamezen nevezan elektron pri preletu elektrostatične potencialne razlike enega volta (v vakuumu seveda).
Novo!!: Barion Δ in Elektronvolt · Poglej več »
Fermion
Fermioni, imenovani po italijanskem fiziku Enricu Fermiju, so delci, ki sestavljajo povsem antisimetrična sestavljena kvantna stanja.
Novo!!: Barion Δ in Fermion · Poglej več »
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Novo!!: Barion Δ in Hitrost svetlobe · Poglej več »
Izospin
Kombinacije treh kvarkov u, d in s tvorijo barione s spinom – 3/2 v okviru barionskega dekupleta. Kombinacija treh kvarkov u, d in s tvorijo barione s spinom ½ v barionskem oktetu. Izospin (tudi izotopni spin ali izobarni spin) je kvantno število povezano z močno interakcijo.
Novo!!: Barion Δ in Izospin · Poglej več »
Kvark
Kvarki predstavljajo eno od družin delcev, manjših od atoma, za katere po vsem sodeč kaže, da so osnovni in nedeljivi gradniki snovi.
Novo!!: Barion Δ in Kvark · Poglej več »
Kvark d
Kvark d (tudi kvark dol) (oznaka d \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (prvi generaciji).
Novo!!: Barion Δ in Kvark d · Poglej več »
Kvark u
Kvark u (tudi kvark gor) (oznaka u \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (prvi generaciji).
Novo!!: Barion Δ in Kvark u · Poglej več »
Mirovna masa
Miròvna mása (tudi lástna mása ali invariántna mása) je v posebni teoriji relativnosti pojem, ki je opisoval, kar danes preprosto imenujemo masa.
Novo!!: Barion Δ in Mirovna masa · Poglej več »
Močna jedrska sila
Mòčna jêdrska síla ali mòčna interákcija (izraz interakcija je natančnejši), tudi bárvna síla je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Novo!!: Barion Δ in Močna jedrska sila · Poglej več »
Nevtron
barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.
Novo!!: Barion Δ in Nevtron · Poglej več »
Nukleon
kvantne mehanike. V stvarnem jedru je nukleon na primer v več legah hkrati, razširjen po celem jedru. Nukleón je v jedrski fiziki skupno ime za gradnike atomskih jeder, protone in nevtrone.
Novo!!: Barion Δ in Nukleon · Poglej več »
Osnovni naboj
Osnovni naboj je po absolutni vrednosti najmanjši električni naboj v naravi.
Novo!!: Barion Δ in Osnovni naboj · Poglej več »
Parnost (fizika)
Parnost je v fiziki (posebno še v kvantni mehaniki) simetrijska lastnost fizikalnega sistema, ki kaže njegovo obnašanje pri prostorskem zrcaljenju, to je pri spremembi predznaka ene prostorske koordinate.
Novo!!: Barion Δ in Parnost (fizika) · Poglej več »
Pion
Pion (oznaka \pi \) je katerikoli izmed podatomskih delcev, ki jih označujemo s \pi^0, \pi^+, \pi^- \,.
Novo!!: Barion Δ in Pion · Poglej več »
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Novo!!: Barion Δ in Proton · Poglej več »
Razpadni čas
Razpádni čás (tudi srednji življenjski čas, označba \tau\) je v jedrski fiziki čas, v katerem pade število atomskih jeder, ki radioaktivno razpadajo, na 1/e\, začetne vrednosti, pri čemer je e\, osnova naravnega logaritma.
Novo!!: Barion Δ in Razpadni čas · Poglej več »
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Novo!!: Barion Δ in Sekunda · Poglej več »
Seznam barionov
Seznam barionov vključuje družine barionov in nekatere njihove lastnosti.
Novo!!: Barion Δ in Seznam barionov · Poglej več »
Skupna vrtilna količina
Skupna vrtilna količina (oznaka J \) je vsota vektorjev tirne vrtilne količine in spinske vrtilne količine.
Novo!!: Barion Δ in Skupna vrtilna količina · Poglej več »
Vrh (fizika)
Vrh ali resnica (oznaka T \) je v fiziki osnovnih delcev eno izmed kvantnih števil.
Novo!!: Barion Δ in Vrh (fizika) · Poglej več »
