Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Barion Δ

Index Barion Δ

Barion Δ (tudi delta resonanca, oznaka \Delta \) je barion, ki ga sestavljata kvarka u in d. Nastopa v štirih oblikah, ki jih označujemo z \Delta ^\,, \Delta^+ \,, \Delta^0 \, in \Delta^- \,.

Kazalo

  1. 24 odnosi: Antikvark, Barion, Dno (fizika), Električni naboj, Elektronvolt, Fermion, Hitrost svetlobe, Izospin, Kvark, Kvark d, Kvark u, Mirovna masa, Močna jedrska sila, Nevtron, Nukleon, Osnovni naboj, Parnost (fizika), Pion, Proton, Razpadni čas, Sekunda, Seznam barionov, Skupna vrtilna količina, Vrh (fizika).

  2. Barioni

Antikvark

Antikvark (oznaka za posamezne kvarke je enaka kot za kvarke, samo, da napišemo črtico nad oznako) je antidelec kvarka.

Poglej Barion Δ in Antikvark

Barion

naboju (Q). naboju (Q). Spodnjih šest prištevamo med hiperone. Barion (iz grške besede, kar pomeni težek) je delec, ki ga sestavljajo trije kvarki.

Poglej Barion Δ in Barion

Dno (fizika)

Dno ali lepota (oznaka B^\prime \) je v fiziki osnovnih delcev eno izmed kvantnih števil.

Poglej Barion Δ in Dno (fizika)

Električni naboj

Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.

Poglej Barion Δ in Električni naboj

Elektronvolt

Elektrónvolt (oznaka eV) je količina energije, ki jo pridobi ali izgubi posamezen nevezan elektron pri preletu elektrostatične potencialne razlike enega volta (v vakuumu seveda).

Poglej Barion Δ in Elektronvolt

Fermion

Fermioni, imenovani po italijanskem fiziku Enricu Fermiju, so delci, ki sestavljajo povsem antisimetrična sestavljena kvantna stanja.

Poglej Barion Δ in Fermion

Hitrost svetlobe

vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.

Poglej Barion Δ in Hitrost svetlobe

Izospin

Kombinacije treh kvarkov u, d in s tvorijo barione s spinom – 3/2 v okviru barionskega dekupleta. Kombinacija treh kvarkov u, d in s tvorijo barione s spinom ½ v barionskem oktetu. Izospin (tudi izotopni spin ali izobarni spin) je kvantno število povezano z močno interakcijo.

Poglej Barion Δ in Izospin

Kvark

Kvarki predstavljajo eno od družin delcev, manjših od atoma, za katere po vsem sodeč kaže, da so osnovni in nedeljivi gradniki snovi.

Poglej Barion Δ in Kvark

Kvark d

Kvark d (tudi kvark dol) (oznaka d \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (prvi generaciji).

Poglej Barion Δ in Kvark d

Kvark u

Kvark u (tudi kvark gor) (oznaka u \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (prvi generaciji).

Poglej Barion Δ in Kvark u

Mirovna masa

Miròvna mása (tudi lástna mása ali invariántna mása) je v posebni teoriji relativnosti pojem, ki je opisoval, kar danes preprosto imenujemo masa.

Poglej Barion Δ in Mirovna masa

Močna jedrska sila

Mòčna jêdrska síla ali mòčna interákcija (izraz interakcija je natančnejši), tudi bárvna síla je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Poglej Barion Δ in Močna jedrska sila

Nevtron

barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.

Poglej Barion Δ in Nevtron

Nukleon

kvantne mehanike. V stvarnem jedru je nukleon na primer v več legah hkrati, razširjen po celem jedru. Nukleón je v jedrski fiziki skupno ime za gradnike atomskih jeder, protone in nevtrone.

Poglej Barion Δ in Nukleon

Osnovni naboj

Osnovni naboj je po absolutni vrednosti najmanjši električni naboj v naravi.

Poglej Barion Δ in Osnovni naboj

Parnost (fizika)

Parnost je v fiziki (posebno še v kvantni mehaniki) simetrijska lastnost fizikalnega sistema, ki kaže njegovo obnašanje pri prostorskem zrcaljenju, to je pri spremembi predznaka ene prostorske koordinate.

Poglej Barion Δ in Parnost (fizika)

Pion

Pion (oznaka \pi \) je katerikoli izmed podatomskih delcev, ki jih označujemo s \pi^0, \pi^+, \pi^- \,.

Poglej Barion Δ in Pion

Proton

Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.

Poglej Barion Δ in Proton

Razpadni čas

Razpádni čás (tudi srednji življenjski čas, označba \tau\) je v jedrski fiziki čas, v katerem pade število atomskih jeder, ki radioaktivno razpadajo, na 1/e\, začetne vrednosti, pri čemer je e\, osnova naravnega logaritma.

Poglej Barion Δ in Razpadni čas

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Poglej Barion Δ in Sekunda

Seznam barionov

Seznam barionov vključuje družine barionov in nekatere njihove lastnosti.

Poglej Barion Δ in Seznam barionov

Skupna vrtilna količina

Skupna vrtilna količina (oznaka J \) je vsota vektorjev tirne vrtilne količine in spinske vrtilne količine.

Poglej Barion Δ in Skupna vrtilna količina

Vrh (fizika)

Vrh ali resnica (oznaka T \) je v fiziki osnovnih delcev eno izmed kvantnih števil.

Poglej Barion Δ in Vrh (fizika)

Glej tudi

Barioni