Kazalo
51 odnosi: Ajdovščina, Analiza, Cenzura, Dokaz, Druga svetovna vojna, Dunaj, Filozofija, Fran Levstik, France Kidrič, France Prešeren, Gimnazija Kranj, Gorica, Gradec, Josip Puntar, Josip Tominšek, Klasična filologija, Knjižnica, Krajnska čbelica, Krst pri Savici, Latinščina, Leonardo da Vinci, Lepa Vida, Literarna teorija, Literarna zgodovina, Ljubljana, Luka Pintar (literat), Matija Čop, Narodna in univerzitetna knjižnica, Nemščina, Patruljiranje, Pesništvo, Pravo, Prešernoslovje, Seznam slovenskih knjižničarjev, Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev, Simetrija, Slavistika, Slikarstvo, Slovenščina, Slovenci, Slovenska književnost, Suplent, Teorija, Umetnina, Umetnostna zgodovina, Vojna, Znanstvenokritična izdaja, 15. julij, 1877, 1941, ... Razširi indeks (1 več) »
Ajdovščina
Ajdovščina (Aidussina,trilingual name "Haidenschaft, Aidussina, Ajdovščina" in: Haidenschaft) je mesto z okoli 7.000 prebivalci v osrednjem delu Vipavske doline in središče občine Ajdovščina.
Poglej Avgust Žigon in Ajdovščina
Analiza
Analiza (grško αναλυσις análysis; prvotno razveza, odrešenje, osvoboditev; razčleniti, razstaviti) je ugotavljanje sestavnih delov česa, razčlenjevanje in kritično vrednotenje.
Poglej Avgust Žigon in Analiza
Cenzura
Zdravljice Cenzura je preprečevanje razširjanja informacij v javnem sporočanju ali drugje z utemeljitvijo, da gre za material, ki je sporen, škodljiv, občutljiv ali »neprikladen«.
Poglej Avgust Žigon in Cenzura
Dokaz
Dokaz je lahko.
Poglej Avgust Žigon in Dokaz
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Avgust Žigon in Druga svetovna vojna
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Avgust Žigon in Dunaj
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Avgust Žigon in Filozofija
Fran Levstik
Fran Levstik, slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, kritik in jezikoslovec, * 28. september 1831, Dolnje Retje pri Velikih Laščah, † 16. november 1887, Ljubljana.
Poglej Avgust Žigon in Fran Levstik
France Kidrič
France Kidrič, slovenski literarni zgodovinar, prešernoslovec, teoretik in esejist, * 23. marec 1880, Ratanska vas pri Rogaški Slatini, † 11. april 1950, Ljubljana.
Poglej Avgust Žigon in France Kidrič
France Prešeren
France Prešeren, slovenski pesnik, * 3. december 1800, Vrba, † 8. februar 1849, Kranj.
Poglej Avgust Žigon in France Prešeren
Gimnazija Kranj
Slovenskega trga Gimnazija Kranj je prva od dveh gimnazij v Kranju.
Poglej Avgust Žigon in Gimnazija Kranj
Gorica
Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.
Poglej Avgust Žigon in Gorica
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Avgust Žigon in Gradec
Josip Puntar
Josip (Jože) Puntar, slovenski literarni zgodovinar, prešernoslovec, publicist, bibliotekar ter kulturni in politični zgodovinar, * 19. marec 1884, Unec, † 24. julij 1937, Ljubljana.
Poglej Avgust Žigon in Josip Puntar
Josip Tominšek
Josip Tominšek, slovenski jezikoslovec, slavist, literarni zgodovinar, letalski funkcionar in planinec, * 4. marec 1872, Bočna, † 22. marec 1954, Ljubljana.
Poglej Avgust Žigon in Josip Tominšek
Klasična filologija
Klásična filologíja je smer filologije, ki se ukvarja s staro grščino in latinščino.
Poglej Avgust Žigon in Klasična filologija
Knjižnica
Police s knjigami v univerzitetni knjižnici Univerze v Torontu Knjižnica je ustanova, ki pridobiva, obdeluje in hrani gradivo in ga daje na voljo uporabnikom.
Poglej Avgust Žigon in Knjižnica
Krajnska čbelica
Krajnska čbelica je bil drugi slovenski pesniški almanah, namenjen izobražencem in meščanom.
Poglej Avgust Žigon in Krajnska čbelica
Krst pri Savici
Uvod Krsta pri Savici Krst pri Savici je obsežna epsko-lirska pesnitev, ki jo je v drugi polovici leta 1835 napisal slovenski romantični pesnik France Prešeren.
Poglej Avgust Žigon in Krst pri Savici
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Avgust Žigon in Latinščina
Leonardo da Vinci
Signature Leonardo da Vinci, italijanski renesančni arhitekt, izumitelj, inženir, kipar in slikar, * 15. april 1452, Vinci, Toskana, Italija, † 2. maj 1519, Cloux, Francija.
Poglej Avgust Žigon in Leonardo da Vinci
Lepa Vida
Hinko Smrekar: ''Lepa Vida'' (lesorez, 1942) Lepa Vida je slovenski mit.
Poglej Avgust Žigon in Lepa Vida
Literarna teorija
Literarna teorija je veda, ki preučuje in razlaga pojavnost literature z vseh mogočih perspektiv, z uporabo metod literarne analize.
Poglej Avgust Žigon in Literarna teorija
Literarna zgodovina
Literarna zgodovina je eno od poglavij literarne vede.
Poglej Avgust Žigon in Literarna zgodovina
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Avgust Žigon in Ljubljana
Luka Pintar (literat)
Luka Pintar, slovenski literarni zgodovinar, jezikoslovec, bibliotekar, * 15. oktober 1857, Hotavlje v Poljanski dolini, † 7. december 1915, Ljubljana.
Poglej Avgust Žigon in Luka Pintar (literat)
Matija Čop
Matija Čop, slovenski jezikoslovec, literarni zgodovinar in književni kritik, * 26. januar 1797, Žirovnica, † 6. julij 1835, Sava pri Tomačevem.
Poglej Avgust Žigon in Matija Čop
Narodna in univerzitetna knjižnica
Narodna in univerzitetna knjižnica (kratica NUK) je nacionalna knjižnica Republike Slovenije in največja knjižnica v državi.
Poglej Avgust Žigon in Narodna in univerzitetna knjižnica
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Avgust Žigon in Nemščina
Patruljiranje
Ameriška vojaška patrulja na Okinavi, 1945 Patruljiranje je vojaška in policijska taktika, ki se opravlja povsod tam, kjer je potrebna dodatna navzočnost policije ali vojske.
Poglej Avgust Žigon in Patruljiranje
Pesništvo
kitice imajo grafično podobo keliha za vino Pesništvo ali poetika je literarna zvrst, pomeni pisanje pesmi, ki z estetskimi in pogosto tudi ritmičnimi lastnostmi uporabljenega jezika vzbujajo v bralcu asociacije, ki presegajo dobesedni pomen, s tem pa tudi čustva.
Poglej Avgust Žigon in Pesništvo
Pravo
Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.
Poglej Avgust Žigon in Pravo
Prešernoslovje
Hinko Smrekar - Prešernoslovci (na karikaturi France Kidrič in Ivan Prijatelj) Prešernoslovje je veja literarne zgodovine, ki se ukvarja z deli in življenjem Franceta Prešerna, največjega slovenskega pesnika.
Poglej Avgust Žigon in Prešernoslovje
Seznam slovenskih knjižničarjev
Seznam slovenskih bibliotekarjev.
Poglej Avgust Žigon in Seznam slovenskih knjižničarjev
Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev
Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev, teoretikov, kritikov in urednikov.
Poglej Avgust Žigon in Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev
Simetrija
Simetríja je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.
Poglej Avgust Žigon in Simetrija
Slavistika
Slavistika je znanstvena veda o slovanskih jezikih in književnostih, v širšem smislu tudi o slovanski kulturi.
Poglej Avgust Žigon in Slavistika
Slikarstvo
Slikárstvo je umetniška dejavnost, pri kateri na neko podlago (platno, papir, omet) nanašamo barve.
Poglej Avgust Žigon in Slikarstvo
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Avgust Žigon in Slovenščina
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Avgust Žigon in Slovenci
Slovenska književnost
Hinko Smrekar - karikatura slovenskih literatov iz leta 1913, hrani Narodni muzej Slovenije Slovenska književnost se začne z zapisi Brižinskih spomenikov okoli leta 1000.
Poglej Avgust Žigon in Slovenska književnost
Suplent
Suplent (latin. supplere, dopolniti), nekdanji izraz za pripravnika.
Poglej Avgust Žigon in Suplent
Teorija
Teoríja (starogrško: theorein - gledati, opazovati) je zamisel ali spoznanje o nekem pojavu, ki največkrat temelji na opazovanju.
Poglej Avgust Žigon in Teorija
Umetnina
Umetnina je delo, izdelek s področja umetnosti.
Poglej Avgust Žigon in Umetnina
Umetnostna zgodovina
Leda in labod, Cesare da Sesto (1477–1523), olje na les, višina: 69,5 cm, širina: 73,7 cm, med letoma 1505 in 1510 Umétnostna zgodovína je humanistična veda, ki se ukvarja z razvojem likovne umetnosti.
Poglej Avgust Žigon in Umetnostna zgodovina
Vojna
Vôjna ali arhaično vojska je izredno zaostren družbeni spopad, v katerem se družbene skupnosti (plemena, ljudstva, razredi, rasne, etnične, verske in druge skupnosti, gibanja, države in združenja držav) kontinuirano in organizirano borijo za uveljavitev svojih ciljev, ob pretežni uporabi množičnega oboroženega boja, ki po obsegu in posledicah bistveno presega druge oblike oboroženega nasilja, na isti ravni družbenega razvoja in vojaške tehnologije.
Poglej Avgust Žigon in Vojna
Znanstvenokritična izdaja
Znanstvenokritična (tudi znanstvena ali kritična) izdaja nekega, večinoma starejšega besedila, vsebuje uvod, faksimile in različne prepise besedila: diplomatski (starejše: diplomatični), kritični in fonetični prepis, poleg tega pa tudi prevod v sodoben jezik, lahko tudi v druge jezike.
Poglej Avgust Žigon in Znanstvenokritična izdaja
15. julij
15.
Poglej Avgust Žigon in 15. julij
1877
1877 (MDCCCLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Avgust Žigon in 1877
1941
1941 (MCMXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Avgust Žigon in 1941
8. januar
8.
Poglej Avgust Žigon in 8. januar