Odpri v Google MapsKazalo
41 odnosi: Ardèche (reka), Arleško kraljestvo, Arles, Auvergne (regija), Ženeva, Drôme (departma), Francija, Francoska revolucija, Francoske verske vojne, Francoski departma, Galci, Gard, Glavno mesto, Haute-Loire, Hugenoti, Isère (departma), Katolištvo, Languedoc, Languedoc-Roussillon, Largentière, Loire (departma), Lozère (departma), Lyon, Madžari, Napoleon Bonaparte, Okcitanščina, Privas, Protestantizem, Provansa - Alpe - Azurna obala, Rona - Alpe, Saraceni, Sveto rimsko cesarstvo, Toulouse, Tournon-sur-Rhône, Vaucluse (departma), Viviers, Ardèche, 1032, 1229, 1790, 1794, 4. marec.
- Ardèche
Ardèche (reka)
Soteska reke Ardèche Ardèche (okcitansko Ardecha) je 120 km dolga reka v vzhodni Franciji, desni pritok Rone.
Poglej Ardèche (departma) in Ardèche (reka)
Arleško kraljestvo
Arleško kraljestvo, Kraljevina Arelat, Kraljevina Burgundija (druga) so nazivi za zgodovinsko državo, ki se je od konca 9.
Poglej Ardèche (departma) in Arleško kraljestvo
Arles
Arles (okcitansko/provansalsko Arle, klasičnih in mistralskih normah; klasično latinsko: Arelate) je obalno mesto in občina v južni Franciji, podprefektura v departmaju Bouches-du-Rhône v regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, v nekdanji provinci Provansa.
Poglej Ardèche (departma) in Arles
Auvergne (regija)
Auvergne (okcitansko Auvèrnha) je bila do leta 2015 geografsko osrednja francoska regija.
Poglej Ardèche (departma) in Auvergne (regija)
Ženeva
Ženeva (francosko Genève, nemško Genf, italijansko Ginevra, retoromansko Genevra, frankoprovansalsko/arpitansko Geneva; tako pisano - z drugačnim izgovorom - tudi v angleščini) je drugo največje mesto v Švici in obenem največje v frankofonskem (ali širše romanskem) delu Švice (fr.
Poglej Ardèche (departma) in Ženeva
Drôme (departma)
Drôme (Drôma v Arpitanu) je departma na jugovzhodu Franciji, ki se nahaja v regiji Auvergne-Rona-Alpe.
Poglej Ardèche (departma) in Drôme (departma)
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Ardèche (departma) in Francija
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Poglej Ardèche (departma) in Francoska revolucija
Francoske verske vojne
Francoske verske vojne so izraz, ki se uporablja za obdobje državljanske vojne med francoskimi katoličani in protestanti, običajno imenovanimi hugenoti, ki je trajala od leta 1562 do 1598.
Poglej Ardèche (departma) in Francoske verske vojne
Francoski departma
V upravni delitvi Francije je departma (francosko: département, izgovorjeno) ena od treh ravni upravljanja pod nacionalno ravnjo (»teritorialne skupnosti«), med upravnimi regijami in občinami.
Poglej Ardèche (departma) in Francoski departma
Galci
Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.
Poglej Ardèche (departma) in Galci
Gard
Gard (oznaka 30) je francoski departma, imenovan po reki Gard (oz. Gardon), ki teče skozenj.
Poglej Ardèche (departma) in Gard
Glavno mesto
Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.
Poglej Ardèche (departma) in Glavno mesto
Haute-Loire
Haute-Loire (okcitansko: Naut Léger, oznaka 43) je francoski departma, imenovan po reki Loari (francosko Loire), ki teče skozenj. Nahaja se v regiji Auvergne.
Poglej Ardèche (departma) in Haute-Loire
Hugenoti
Hugenoti so bili francoski protestanti kalvinistične veje iz 16.
Poglej Ardèche (departma) in Hugenoti
Isère (departma)
Isère (frankoprovansalsko Isera, okcitansko Isèra, oznaka 38) je francoski departma, imenovan po reki Isère, ki teče skozenj.
Poglej Ardèche (departma) in Isère (departma)
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Ardèche (departma) in Katolištvo
Languedoc
Languedoc (/ ˌlɒ̃ɡ (ə) ˈdɒk /, francosko; okcitansko Lengadòc)) je zgodovinska francoska provinca. Obsegala je večino območja Oksitanije, Ardèche in dele Haute-Loire, zdaj del sodobne regije Oksitanija, na jugu Francije. Njeno glavno mesto je bil Toulouse. Imela je površino približno 42.700 kvadratnih kilometrov.
Poglej Ardèche (departma) in Languedoc
Languedoc-Roussillon
Languedoc-Roussillon (okcitansko Lengadòc-Rosselhon, katalonsko Llenguadoc-Rosselló) je bila regija na jugu Francije.
Poglej Ardèche (departma) in Languedoc-Roussillon
Largentière
arrondissement.
Poglej Ardèche (departma) in Largentière
Loire (departma)
Loire (frankoprovansalsko Lêre, okcitansko Léger/Leir, oznaka 42) je francoski departma, imenovan po reki Loari (francosko Loire).
Poglej Ardèche (departma) in Loire (departma)
Lozère (departma)
Lozère (oznaka 48) je francoski departma, imenovan po gorskem masivu Lozère.
Poglej Ardèche (departma) in Lozère (departma)
Lyon
Lyon (izvirno francosko Ville de Lyon, frankoprovansalsko Liyon) je glavno mesto vzhodnoosrednje francoske regije Rona - Alpe, občina in prefektura departmaja Rhône.
Poglej Ardèche (departma) in Lyon
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Poglej Ardèche (departma) in Madžari
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Ardèche (departma) in Napoleon Bonaparte
Okcitanščina
Katalonija |agency.
Poglej Ardèche (departma) in Okcitanščina
Privas
Privas (okcitansko Privàs) je naselje in občina v jugovzhodni francoski regiji Rona-Alpe, prefektura departmaja Ardèche.
Poglej Ardèche (departma) in Privas
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Poglej Ardèche (departma) in Protestantizem
Provansa - Alpe - Azurna obala
Provansa - Alpe - Azurna obala (francosko: Provence-Alpes-Côte d'Azur; okcitansko / provansalsko Provença-Aups-Còsta d'Azur; italijansko Provenza-Alpi-Costa Azzurra; tudi Région Sud) je ena od 18 upravnih regij Francije, skrajno jugovzhodno na celini.
Poglej Ardèche (departma) in Provansa - Alpe - Azurna obala
Rona - Alpe
Rona - Alpe je bila upravna regija Francije.
Poglej Ardèche (departma) in Rona - Alpe
Saraceni
Saraceni (grško: Σαρακηυοί, latinsko: Saraceni) so v srednjem veku imenovali vse Arabce oziroma pripadnike islamske veroizpovedi.
Poglej Ardèche (departma) in Saraceni
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Ardèche (departma) in Sveto rimsko cesarstvo
Toulouse
Toulouse Bazilika sv. Sernina, Toulous Stolnica sv. Štefana, Toulouse Pont Neuf na Garoni Toulouse (okcitansko Tolosa) je glavno mesto in občina južne francoske regije Oksitanije, departmaja Haute-Garonne (Zgornja Garona) in zgodovinsko glavno mesto province Languedoc.
Poglej Ardèche (departma) in Toulouse
Tournon-sur-Rhône
Tournon-sur-Rhône (okcitansko Tornon) je naselje in občina v jugovzhodni francoski regiji Rona-Alpe, podprefektura departmaja Ardèche.
Poglej Ardèche (departma) in Tournon-sur-Rhône
Vaucluse (departma)
Vaucluse (okcitansko/provansalsko Vauclusa, oznaka 84) je francoski departma v regiji Provansa-Alpe-Azurna obala.
Poglej Ardèche (departma) in Vaucluse (departma)
Viviers, Ardèche
Viviers, tudi Viviers-sur-Rhône, (okcitansko Vivièrs) je naselje in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Ardèche regije Rona-Alpe.
Poglej Ardèche (departma) in Viviers, Ardèche
1032
1032 (MXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Ardèche (departma) in 1032
1229
1229 (MCCXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Ardèche (departma) in 1229
1790
1790 (MDCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Ardèche (departma) in 1790
1794
1794 (MDCCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Ardèche (departma) in 1794
4. marec
4.
Poglej Ardèche (departma) in 4. marec