Kazalo
43 odnosi: Alge, Dihanje, Dinozavri, Diplodok, Fosil, Golenica, Hrbtenica, Hrustančevina, Jura, Klad, Koželjnica, Kolčnica, Kost, Krokodili, Lopatica, Mečnica, Mezozoik, Mišica, Nadlahtnica, Paleontolog, Pljuča, Pljučni volumni, Podlahtnica, Praprotnice, Preslica, Ptiči, Rastlinojedec, Rebro, Rep, Rod (biologija), Sagovci, Sapnik, Severna Amerika, Sramnica, Stegnenica, Strunarji, Trebušna prepona, Vratno vretence, Vretence, Vrsta (biologija), Zavrishiji, Znanstvena klasifikacija živih bitij, Zračna vreča.
Alge
Alge (znanstveno ime Algae) so steljčnice, saj se pri njih ne razvijejo organi, kot so korenine, steblo, list; steljka je telo alg.
Poglej Apatozaver in Alge
Dihanje
Díhanje je prenos kisika v telo in izločanje ogljikovega dioksida iz telesa.
Poglej Apatozaver in Dihanje
Dinozavri
Dinozavri so izumrli vretenčarji, ki so na Zemlji kraljevali več kot 100 milijonov let.
Poglej Apatozaver in Dinozavri
Diplodok
Diplodok (znanstveno ime Diplodocus) je rod diplodokoidnih zavropodnih dinozavrov, katerih fosile je odkril že leta 1877 S. W. Williston.
Poglej Apatozaver in Diplodok
Fosil
členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.
Poglej Apatozaver in Fosil
Golenica
Golenica, tibija ali piščal je kost, ki leži na medialni strani goleni.
Poglej Apatozaver in Golenica
Hrbtenica
Človeška hrbtenica Hrbtenica (latinsko columna vertebralis) je del okostja, sestavljena je iz 33 do 34 vretenc.
Poglej Apatozaver in Hrbtenica
Hrustančevina
Histološki preparat hrustanca, obarvan z eozinom in hematoksilinom. Hrustančevina je vrsta gostega povezovalnega tkiva, ki gradi hrustanec.
Poglej Apatozaver in Hrustančevina
Jura
Jura je geološko obdobje, ki je trajalo 56 milijonov let, ime pa je dobilo po švicarskem pogorju Jura.
Poglej Apatozaver in Jura
Klad
Klád (starogrško: klados - veja) je taksonomska skupina (npr. skupina organizmov), ki obsega skupnega prednika in vse njegove potomce.
Poglej Apatozaver in Klad
Koželjnica
Koželjnica Koželjnica (latinsko radius) je kost roke, ki leži na palčevi strani podlakta.
Poglej Apatozaver in Koželjnica
Kolčnica
Kolčica Kolčnica je kost medeničnega obroča, zgrajena iz treh delov: črevnice (os ilii), sednice (os ischii) in sramnice (os pubis).
Poglej Apatozaver in Kolčnica
Kost
Številne kosti različnih oblik tvorijo človekovo stopalo Kost je trden organ, ki tvori del okostja pri vretenčarjih.
Poglej Apatozaver in Kost
Krokodili
Krokodili in aligatorji (znanstveno ime Crocodilia) so plazilci, ki so se pojavili pred 84 milijoni let.
Poglej Apatozaver in Krokodili
Lopatica
Lopatica Lopatica, plečnica ali skapula je ploščata, trioglata kost z dvema ploskvama, tremi vogali in tremi robovi.
Poglej Apatozaver in Lopatica
Mečnica
Mečnica Mečnica (latinsko fibula) je kost v goleni.
Poglej Apatozaver in Mečnica
Mezozoik
Mezozoik je geološka era v razvoju Zemlje (grško: mesos - sredina in zoon - živo bitje), ki se je začela pred okoli 251 milijonov let in končala pred okoli 65 milijonov let.
Poglej Apatozaver in Mezozoik
Mišica
Diagram ramenske mišice Mišica je organ, ki s krčenjem omogoča gibanje telesnega dela.
Poglej Apatozaver in Mišica
Nadlahtnica
Nadlahtnica Nadlahtnica (redkeje nadlaktnica) je dolga kost nadlahti roke, ki ima diafizo in dve epifizi.
Poglej Apatozaver in Nadlahtnica
Paleontolog
Paleontológ je znanstvenik, ki preučuje starodavna živa bitja.
Poglej Apatozaver in Paleontolog
Pljuča
CT posnetkih Pljúča (latinsko pulmo) so organ, ki spada k dihalom.
Poglej Apatozaver in Pljuča
Pljučni volumni
Pljučni volumni so vsi volumni, ki so kazalci pljučne funkcije.
Poglej Apatozaver in Pljučni volumni
Podlahtnica
Podlahtnica Podlahtnica (latinsko ulna) je kost roke, ki leži v podlaktu na mezinčevi strani.
Poglej Apatozaver in Podlahtnica
Praprotnice
Praprotnice so deblo rastlin z okrog 20.000 vrstami.
Poglej Apatozaver in Praprotnice
Preslica
Préslica (znanstveno ime Equisetum) je edini živeči rod iz družine presličevk (Equisetaceae).
Poglej Apatozaver in Preslica
Ptiči
Ptíči ali ptíce (znanstveno ime Aves) so dvonožni, toplokrvni vretenčarji (Vertebrata), pokriti s perjem, s sprednjimi udi spremenjenimi v peruti z lahkimi in votlimi kostmi.
Poglej Apatozaver in Ptiči
Rastlinojedec
travo Rastlinojedci (s tujko herbivori) so v širšem pomenu besede organizmi, ki se prehranjujejo izključno z avtotrofnimi organizmi, kot so rastline, alge in fotosintetizirajoče bakterije.
Poglej Apatozaver in Rastlinojedec
Rebro
Reberni obroč Rebra so skupina dvanajstih parov kosti, ki imajo obliko sponke in so zadaj s sklepi pripeta na prsna vretenca, spredaj pa na prsnico.
Poglej Apatozaver in Rebro
Rep
Zložen pavji rep Rèp (tudi rép) je podolgovat, gibljiv izrastek zadnjega dela živalskega telesa.
Poglej Apatozaver in Rep
Rod (biologija)
Ród (latinsko Genus) je ena od osnovnih taksonomskih kategorij v sistemu znanstvene klasifikacije živih bitij.
Poglej Apatozaver in Rod (biologija)
Sagovci
Sagovci (znanstveno ime Cycadales) so razred palmam podobnih golosemenk.
Poglej Apatozaver in Sagovci
Sapnik
Sapnik (Trachea) na shemi dihalnih poti Sápnik ali trahéja, starinsko tudi dušník, je cevasti organ, ki je nadaljevanje grla in se v višini četrtega do šestega vratnega vretenca razdeli v sapnici (bronhusa).
Poglej Apatozaver in Sapnik
Severna Amerika
Severna Amerika je tretja največja celina na svetu.
Poglej Apatozaver in Severna Amerika
Sramnica
Srámnica ali dímeljnica (lat. os pubis) je sprednji, ukrivljeni del kolčnice, ki sega spredaj do sramnične zrasti (pubične simfize).
Poglej Apatozaver in Sramnica
Stegnenica
Prednja stran stegnenice Stegnenica (ali) je edina kost v stegnu in je najdaljša v človeškem telesu.
Poglej Apatozaver in Stegnenica
Strunarji
Strúnarji (znanstveno ime Chordata ali Chordonia) so deblo živali, ki vključuje vretenčarje skupaj z nekaterimi njim tesno sorodnimi nevretenčarji.
Poglej Apatozaver in Strunarji
Trebušna prepona
Trebušna prepona Trebušna prepona ali diafragma (latinsko diaphragma abdominis, lahko tudi samo diaphragma) je pri sesalcih mišična pregrada med prsno in trebušno votlino.
Poglej Apatozaver in Trebušna prepona
Vratno vretence
Vratno vretence (''vertebra cervicalis'') Vratna vretenca (latinsko vertebrae cervicales) predstavljajo sedem vretenc v vratu, ki sestavljajo okostje vratu (vretenca C1–C7).
Poglej Apatozaver in Vratno vretence
Vretence
thumbRdeče: vratna vretenca, modro: prsna vretenca, rumeno: ledvena vretenca, zeleno: križnica, vijoličasto: trtica Vretênce je vsaka od 32–35 kosti hrbtenice, ki ima (razen prvih dveh) telo, lok in več odrastkov.
Poglej Apatozaver in Vretence
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Poglej Apatozaver in Vrsta (biologija)
Zavrishiji
Zavrishiji ali zavrišiji (znanstveno ime Saurischia) so ena izmed dveh glavnih skupin dinozavrov, pri čemer drugo predstavljajo tako imenovani ornitishiji (Ornithischia).
Poglej Apatozaver in Zavrishiji
Znanstvena klasifikacija živih bitij
150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.
Poglej Apatozaver in Znanstvena klasifikacija živih bitij
Zračna vreča
Različni tipi zračnih vreč so označeni s številkami od 1 do 5. Na sliki je postovka (''Falco tinnunculus'')'''.''' Zračne vreče so prostori znotraj organizma, kjer je stalno prisoten zrak.
Poglej Apatozaver in Zračna vreča
Prav tako znan kot Apatosaurus, Apatosaurus ajax, Apatosaurus louisae.