Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Antoine Émile Henry Labeyrie

Index Antoine Émile Henry Labeyrie

Antoine Émile Henry Labeyrie, francoski astronom, * 12. maj 1943, Pariz, Francija.

Kazalo

  1. 31 odnosi: Albert Abraham Michelson, Astronom, Betelgeza, Daljnogled, Evropska vesoljska agencija, Francija, Francozi, Grasse, Interferenca, Interferometrija, John Evan Baldwin, Meter, NASA, Nebo, Pariz, Premer, Svetloba, Točka, Vega (zvezda), Zemlja, Zrak, Zunajosončni planet, Zvezda, 12. maj, 1920., 1943, 1970, 1974, 1985, 1986, 1992.

Albert Abraham Michelson

Albert Abraham Michelson, nemško-ameriški fizik, * 19. december 1852, Strelno, Posen, Prusija (sedaj Strzelno, Poljska), † 9. maj 1931, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Poglej Antoine Émile Henry Labeyrie in Albert Abraham Michelson

Astronom

Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.

Poglej Antoine Émile Henry Labeyrie in Astronom

Betelgeza

Veliki Atakamski milimetrski/submilimetrski niz (ALMA). To je prvikrat, da je ALMA opazovala površje zvezde in objavila najboljšo sliko Betelgeze do zdaj. Betelgeza je deveta najsvetlejša zvezda nočnega neba in druga najsvetlejša zvezda ozvezdja Orion (za Riglom).

Poglej Antoine Émile Henry Labeyrie in Betelgeza

Daljnogled

Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.

Poglej Antoine Émile Henry Labeyrie in Daljnogled

Evropska vesoljska agencija

Evropska vesoljska agencija (EVA) znana tudi pod angleško kratico ESA, je agencija s sedežem v Parizu, zadolžena za evropski vesoljski program.

Poglej Antoine Émile Henry Labeyrie in Evropska vesoljska agencija

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Poglej Antoine Émile Henry Labeyrie in Francija

Francozi

Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.

Poglej Antoine Émile Henry Labeyrie in Francozi

Grasse

Grasse (okcitansko/provansalsko Grassa) je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, podprefektura departmaja Alpes-Maritimes.

Poglej Antoine Émile Henry Labeyrie in Grasse

Interferenca

Interferenca dveh nasprotno potujočih valovanj (zelena in modra) v eni razsežnosti ter novonastali val (rdeča) Interferénca je pojav, ko se dve koherentni valovanji srečata na istem mestu in nastane nov valovni vzorec.

Poglej Antoine Émile Henry Labeyrie in Interferenca

Interferometrija

razdalje med tremi zrcali. Interferometríja je družina tehnik v kateri se valovanje, po navadi elektromagnetno, položi eno na drugo (superponira) za pridobivanje informacij o valovanju.

Poglej Antoine Émile Henry Labeyrie in Interferometrija

John Evan Baldwin

John Evan Baldwin, FRS,Longair (2011).

Poglej Antoine Émile Henry Labeyrie in John Evan Baldwin

Meter

Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.

Poglej Antoine Émile Henry Labeyrie in Meter

NASA

National Aeronautics and Space Administration, bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.

Poglej Antoine Émile Henry Labeyrie in NASA

Nebo

Običajno nebo Nevihtno nebo sončnem zahod na morju Nebó je grobo rečeno del atmosfere nebesnega telesa, ki je vidno s površja ali vesolja.

Poglej Antoine Émile Henry Labeyrie in Nebo

Pariz

Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.

Poglej Antoine Émile Henry Labeyrie in Pariz

Premer

V geometriji je premer kroga vsaka daljica, ki gre skozi središče in ima krajišči na krožnici.

Poglej Antoine Émile Henry Labeyrie in Premer

Svetloba

valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.

Poglej Antoine Émile Henry Labeyrie in Svetloba

Točka

Tóčka ima več pomenov.

Poglej Antoine Émile Henry Labeyrie in Točka

Vega (zvezda)

Vega (α Lyr, α Lyrae, Alfa Lire) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Lire, 5.

Poglej Antoine Émile Henry Labeyrie in Vega (zvezda)

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Poglej Antoine Émile Henry Labeyrie in Zemlja

Zrak

Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.

Poglej Antoine Émile Henry Labeyrie in Zrak

Zunajosončni planet

odkrivalnimi postopki glavne osi do sedaj odkritih zunajosončnih planetov ESO. Oziris, ki je podoben velikanskemu kometu. Kmalu bo izgubil plinsko ovojnico. Iz njega se bo morda razvila vroča epistelarna (»bližnje-zvezdna«)Super-zemlja. Umetniška upodobitev pogleda z domnevne lune na zunajosončni planet, ki kroži v tesno zvezanem sistemu treh zvezd Zúnajosónčni planét (ízvenosónčni ~, ekstrasolárni ~ ali eksoplanét) je planet, ki kroži okrog druge zvezde kot je Sonce, in tako ne pripada Osončju.

Poglej Antoine Émile Henry Labeyrie in Zunajosončni planet

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Poglej Antoine Émile Henry Labeyrie in Zvezda

12. maj

12.

Poglej Antoine Émile Henry Labeyrie in 12. maj

1920.

1920. je tretje desetletje v 20. stoletju med letoma 1920 in 1929.

Poglej Antoine Émile Henry Labeyrie in 1920.

1943

1943 (MCMXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Antoine Émile Henry Labeyrie in 1943

1970

1970 (MCMLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Antoine Émile Henry Labeyrie in 1970

1974

1974 (MCMLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Antoine Émile Henry Labeyrie in 1974

1985

1985 (MCMLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Antoine Émile Henry Labeyrie in 1985

1986

Porušen reaktor 4 v jedrski elektrarni v Černobilu po eksploziji. 1986 (MCMLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Antoine Émile Henry Labeyrie in 1986

1992

1992 (MCMXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Antoine Émile Henry Labeyrie in 1992

Prav tako znan kot Antoine Émile Labeyrie, Antoine Henry Labeyrie, Antoine Labeyrie.