Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Analitična teorija števil

Index Analitična teorija števil

teoriji števil Analítična teoríja števíl je veja teorije števil, ki uporablja metode matematične analize.

Kazalo

  1. 22 odnosi: Aritmetično zaporedje, Enotska krožnica, Funkcija gama, Godfrey Harold Hardy, Goldbachova domneva, Hipergeometrična funkcija, Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, John Edensor Littlewood, Kompleksna ravnina, L-funkcija, Matematična analiza, Matematični dokaz, Neskončnost, Potenčna vrsta, Praštevilo, Praštevilski izrek, Riemannova funkcija zeta, Specialna funkcija, Springer Science+Business Media, Teorija števil, Teorija diofantskih približkov, Tuje število.

Aritmetično zaporedje

Aritmétično zaporédje je matematično zaporedje, v katerem je razlika dveh zaporednih členov vedno enaka – konstantna.

Poglej Analitična teorija števil in Aritmetično zaporedje

Enotska krožnica

Enotska krožnica. Spremenljivka ''t'' je kot Enôtska króžnica (tudi enôtski króg) je v matematiki in evklidski geometriji krožnica s polmerom ene enote.

Poglej Analitična teorija števil in Enotska krožnica

Funkcija gama

realni premici kompleksni ravnini Razširjena različica funkcije Γ v kompleksni ravnini Fúnkcija gáma (tudi Eulerjeva funkcija gama),je v matematiki specialna funkcija, ki razširja pojem fakultete na kompleksna števila.

Poglej Analitična teorija števil in Funkcija gama

Godfrey Harold Hardy

Godfrey Harold Hardy, FRS, angleški matematik, * 7. februar 1877, Cranleigh, grofija Surrey, Anglija, † 1. december 1947, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.

Poglej Analitična teorija števil in Godfrey Harold Hardy

Goldbachova domneva

Goldbachova domneva iz teorije števil je eden od najstarejših nerešenih problemov v matematiki: Isto praštevilo se lahko pojavi dvakrat.

Poglej Analitična teorija števil in Goldbachova domneva

Hipergeometrična funkcija

(Gaussova ali navádna) hipergeométrična fúnkcija.

Poglej Analitična teorija števil in Hipergeometrična funkcija

Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet

Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, nemški matematik, * 13. februar 1805, Düren, Prvo Francosko cesarstvo (sedaj v Nemčiji), † 5. maj 1859, Göttingen, Hanover.

Poglej Analitična teorija števil in Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet

John Edensor Littlewood

John Edensor Littlewood, angleški matematik, * 9. junij 1885, † 6. september 1977.

Poglej Analitična teorija števil in John Edensor Littlewood

Kompleksna ravnina

''argument'' z\,. Kompleksna ravnina ali z-ravnina je v matematiki dvorazsežna geometrijska predstavitev kompleksnih števil, ki jo podajata realna os in njej ortogonalna imaginarna os.

Poglej Analitična teorija števil in Kompleksna ravnina

L-funkcija

2005. L-funkcija je v matematiki meromorfna funkcija v kompleksni ravnini povezana z več kategorijami matematičnih objektov.

Poglej Analitična teorija števil in L-funkcija

Matematična analiza

Matemátična analíza (starogrško: análysis - rešitev) je skupno ime za matematične discipline, ki temeljijo na pojmih limite in konvergence, ter ki preučujejo povezane pojme, kot so zveznost, integral, odvod in transcendentna funkcija.

Poglej Analitična teorija števil in Matematična analiza

Matematični dokaz

language.

Poglej Analitična teorija števil in Matematični dokaz

Neskončnost

right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.

Poglej Analitična teorija števil in Neskončnost

Potenčna vrsta

Poténčna vŕsta (ene spremenljivke) je v matematiki neskončna vrsta oblike: kjer je an koeficient n-tega člena, a konstanta in x neodvisna spremenljivka okrog a. Vrsta po navadi nastane kot Taylorjeva vrsta kakšne znane funkcije.

Poglej Analitična teorija števil in Potenčna vrsta

Praštevilo

Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.

Poglej Analitična teorija števil in Praštevilo

Praštevilski izrek

Práštevílski izrèk (tudi izrèk o gostôti práštevíl) je v matematiki izrek o asimptotični porazdelitvi praštevil.

Poglej Analitična teorija števil in Praštevilski izrek

Riemannova funkcija zeta

rdečo. Riemannova funkcija zeta ali Euler-Riemannova funkcija zeta (običajna označba \zeta(s)) je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil specialna funkcija, definirana za vsako kompleksno število s z realnim delom > 1 z neskončno vrsto kot:.

Poglej Analitična teorija števil in Riemannova funkcija zeta

Specialna funkcija

Speciálna fúnkcija je v matematiki posebna funkcija z bolj ali manj ustaljenim imenom in zapisom zaradi svoje pomembnosti v matematični analizi, funkcionalni analizi, fiziki ali na drugih področjih.

Poglej Analitična teorija števil in Specialna funkcija

Springer Science+Business Media

Springer Science+Business Media, krajše Springer, je bilo globalno založniško podjetje, ki je izdajalo knjige, e-knjige in znanstvene revije, tehniške ter medicinske publikacije.

Poglej Analitična teorija števil in Springer Science+Business Media

Teorija števil

Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.

Poglej Analitična teorija števil in Teorija števil

Teorija diofantskih približkov

Teoríja diofántskih priblížkov je področje teorije števil, ki se ukvarja s približki realnih števil z racionalnimi.

Poglej Analitična teorija števil in Teorija diofantskih približkov

Tuje število

Tuji števili sta v matematiki dve celi števili a in b, ki nimata skupnega delitelja razen 1 in -1, oziroma enakovredno, katerih največji skupni delitelj je enak 1.

Poglej Analitična teorija števil in Tuje število