Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Analitična teorija števil

Index Analitična teorija števil

teoriji števil Analítična teoríja števíl je veja teorije števil, ki uporablja metode matematične analize.

22 odnosi: Aritmetično zaporedje, Enotska krožnica, Funkcija gama, Godfrey Harold Hardy, Goldbachova domneva, Hipergeometrična funkcija, Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, John Edensor Littlewood, Kompleksna ravnina, L-funkcija, Matematična analiza, Matematični dokaz, Neskončnost, Potenčna vrsta, Praštevilo, Praštevilski izrek, Riemannova funkcija zeta, Specialna funkcija, Springer Science+Business Media, Teorija števil, Teorija diofantskih približkov, Tuje število.

Aritmetično zaporedje

Aritmétično zaporédje je matematično zaporedje, v katerem je razlika dveh zaporednih členov vedno enaka – konstantna.

Novo!!: Analitična teorija števil in Aritmetično zaporedje · Poglej več »

Enotska krožnica

Enotska krožnica. Spremenljivka ''t'' je kot Enôtska króžnica (tudi enôtski króg) je v matematiki in evklidski geometriji krožnica s polmerom ene enote.

Novo!!: Analitična teorija števil in Enotska krožnica · Poglej več »

Funkcija gama

realni premici kompleksni ravnini Razširjena različica funkcije Γ v kompleksni ravnini Fúnkcija gáma (tudi Eulerjeva funkcija gama),je v matematiki specialna funkcija, ki razširja pojem fakultete na kompleksna števila.

Novo!!: Analitična teorija števil in Funkcija gama · Poglej več »

Godfrey Harold Hardy

Godfrey Harold Hardy, FRS, angleški matematik, * 7. februar 1877, Cranleigh, grofija Surrey, Anglija, † 1. december 1947, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.

Novo!!: Analitična teorija števil in Godfrey Harold Hardy · Poglej več »

Goldbachova domneva

Goldbachova domneva iz teorije števil je eden od najstarejših nerešenih problemov v matematiki: Isto praštevilo se lahko pojavi dvakrat.

Novo!!: Analitična teorija števil in Goldbachova domneva · Poglej več »

Hipergeometrična funkcija

(Gaussova ali navádna) hipergeométrična fúnkcija.

Novo!!: Analitična teorija števil in Hipergeometrična funkcija · Poglej več »

Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet

Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, nemški matematik, * 13. februar 1805, Düren, Prvo Francosko cesarstvo (sedaj v Nemčiji), † 5. maj 1859, Göttingen, Hanover.

Novo!!: Analitična teorija števil in Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet · Poglej več »

John Edensor Littlewood

John Edensor Littlewood, angleški matematik, * 9. junij 1885, † 6. september 1977.

Novo!!: Analitična teorija števil in John Edensor Littlewood · Poglej več »

Kompleksna ravnina

''argument'' z\,. Kompleksna ravnina ali z-ravnina je v matematiki dvorazsežna geometrijska predstavitev kompleksnih števil, ki jo podajata realna os in njej ortogonalna imaginarna os.

Novo!!: Analitična teorija števil in Kompleksna ravnina · Poglej več »

L-funkcija

2005. L-funkcija je v matematiki meromorfna funkcija v kompleksni ravnini povezana z več kategorijami matematičnih objektov.

Novo!!: Analitična teorija števil in L-funkcija · Poglej več »

Matematična analiza

Matemátična analíza (starogrško: análysis - rešitev) je skupno ime za matematične discipline, ki temeljijo na pojmih limite in konvergence, ter ki preučujejo povezane pojme, kot so zveznost, integral, odvod in transcendentna funkcija.

Novo!!: Analitična teorija števil in Matematična analiza · Poglej več »

Matematični dokaz

language.

Novo!!: Analitična teorija števil in Matematični dokaz · Poglej več »

Neskončnost

right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.

Novo!!: Analitična teorija števil in Neskončnost · Poglej več »

Potenčna vrsta

Poténčna vŕsta (ene spremenljivke) je v matematiki neskončna vrsta oblike: kjer je an koeficient n-tega člena, a konstanta in x neodvisna spremenljivka okrog a. Vrsta po navadi nastane kot Taylorjeva vrsta kakšne znane funkcije.

Novo!!: Analitična teorija števil in Potenčna vrsta · Poglej več »

Praštevilo

Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.

Novo!!: Analitična teorija števil in Praštevilo · Poglej več »

Praštevilski izrek

Práštevílski izrèk (tudi izrèk o gostôti práštevíl) je v matematiki izrek o asimptotični porazdelitvi praštevil.

Novo!!: Analitična teorija števil in Praštevilski izrek · Poglej več »

Riemannova funkcija zeta

rdečo. Riemannova funkcija zeta ali Euler-Riemannova funkcija zeta (običajna označba \zeta(s)) je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil specialna funkcija, definirana za vsako kompleksno število s z realnim delom > 1 z neskončno vrsto kot:.

Novo!!: Analitična teorija števil in Riemannova funkcija zeta · Poglej več »

Specialna funkcija

Speciálna fúnkcija je v matematiki posebna funkcija z bolj ali manj ustaljenim imenom in zapisom zaradi svoje pomembnosti v matematični analizi, funkcionalni analizi, fiziki ali na drugih področjih.

Novo!!: Analitična teorija števil in Specialna funkcija · Poglej več »

Springer Science+Business Media

Springer Science+Business Media, krajše Springer, je bilo globalno založniško podjetje, ki je izdajalo knjige, e-knjige in znanstvene revije, tehniške ter medicinske publikacije.

Novo!!: Analitična teorija števil in Springer Science+Business Media · Poglej več »

Teorija števil

Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.

Novo!!: Analitična teorija števil in Teorija števil · Poglej več »

Teorija diofantskih približkov

Teoríja diofántskih priblížkov je področje teorije števil, ki se ukvarja s približki realnih števil z racionalnimi.

Novo!!: Analitična teorija števil in Teorija diofantskih približkov · Poglej več »

Tuje število

Tuji števili sta v matematiki dve celi števili a in b, ki nimata skupnega delitelja razen 1 in -1, oziroma enakovredno, katerih največji skupni delitelj je enak 1.

Novo!!: Analitična teorija števil in Tuje število · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »