Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Anali (Tacit)

Index Anali (Tacit)

15. knjiga, 44. poglavje Anali rimskega zgodovinarja in senatorja Tacita je zgodovina rimskega imperija od vladavine Tiberija do vladavine Nerona, med leti 14 – 68 našega štetja.

Kazalo

  1. 21 odnosi: Cezar (naslov), Domicijan, Firence, Gaj Avgust Oktavijan, Giovanni Boccaccio, Kaligula, Klavdij I., Lucij Anej Seneka, Medičejska knjižnica, Monte Cassino, Neron, Papež Leon X., Papež Viktor III., Principat, Publij Kornelij Tacit, Renesansa, Rimski senat, Rimsko cesarstvo, Sveti Hieronim, Tiberij, Zgodovine (Tacit).

Cezar (naslov)

Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.

Poglej Anali (Tacit) in Cezar (naslov)

Domicijan

Domicijan (latinsko), 11.

Poglej Anali (Tacit) in Domicijan

Firence

Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.

Poglej Anali (Tacit) in Firence

Gaj Avgust Oktavijan

Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.

Poglej Anali (Tacit) in Gaj Avgust Oktavijan

Giovanni Boccaccio

Giovanni Boccaccio, italijanski renesančni pisatelj in pesnik, * 16. junij 1313, Firence ali Certaldo, Italija, † 21. december 1375, Certaldo.

Poglej Anali (Tacit) in Giovanni Boccaccio

Kaligula

Gáj Júlij Cézar Germánik (latinsko Gaius Iulius Caesar Germanicus Caligula), znan tudi kot Gaj Cezar in najbolj znan kot Kalígula, * 31. avgust 12, † 24. januar 41, tretji rimski cesar julijansko-klavdijske dinastije, vladar Rimskega imperija od leta 37 do smrti.

Poglej Anali (Tacit) in Kaligula

Klavdij I.

Tiberij Klavdij Neron Druz Germanik (latinsko Tiberius Claudius Nero Drusus Germanicus; krajše Klavdij I.), rimski cesar, * 1. avgust 10 pr. n. št., Lugdunum, Lugdunska Galija, † 13. oktober 54, Rim.

Poglej Anali (Tacit) in Klavdij I.

Lucij Anej Seneka

Lúcij Anêj Séneka (latinsko Lucius Annaeus Seneca; običajno samo Seneka ali Seneka mlajši; tudi Seneka Tragik ali Seneka Filozof), rimski stoiški filozof, politik, dramatik, * 3 pr. n. št., Kordova † 65, Rim.

Poglej Anali (Tacit) in Lucij Anej Seneka

Medičejska knjižnica

''Bralni pult v Medičejski knjižnici'' Medičejska knjižnica (Biblioteca Medicea Laurenziana) v Firencah je zbirka več kot 11.000 rokopisnih in 4.500 zgodnjih tiskanih knjig.

Poglej Anali (Tacit) in Medičejska knjižnica

Monte Cassino

Monte Cassino (tudi Montecassino) je 520 metrov visoka skalnata planina 130 kilometrov južno od Rima in 2 kilometra zahodno od mesta Cassino.

Poglej Anali (Tacit) in Monte Cassino

Neron

Lutius Domitius Ahenobarbus Nero Claudius Caesar, bolj znan kot Neron, * 15. december 37, † 9. junij 68, četrti in zadnji rimski cesar julijsko-klavdijske dinastije med letoma 54 in 68.

Poglej Anali (Tacit) in Neron

Papež Leon X.

Papež Leon X. (rojen kot Giovanni de' Medici), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 11. december 1475, Firence, † 1. december 1521, Rim.

Poglej Anali (Tacit) in Papež Leon X.

Papež Viktor III.

Viktor III., papež Rimskokatoliške cerkve, redovnik benediktinec in blaženec; * okoli 1027 Benevento, Vojvodina Benevento; † 16. september 1087 Monte Cassino (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).

Poglej Anali (Tacit) in Papež Viktor III.

Principat

Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata Principat je splošno uveljavljen naziv za državno ureditev, ki jo je v Rimskem cesarstvu vzpostavil prvi cesar Gaj Avgust Oktavijan (vladal 27 pr. n. št.-14 n. št.). Končal se je leta 284, ko je po krizi tretjega stoletja, v kateri so se na rimskem prestolu stalno menjavali cesarji uzurpatorji, ki so jih kar po vrsti samovoljno proglašali vojaki po celem cesarstvu, na rimski prestol prišel cesar Dioklecijan.

Poglej Anali (Tacit) in Principat

Publij Kornelij Tacit

Públij (ali Gáj) Kornélij Tácit (latinsko Publius (ali Gaius) Cornelius Tacitus), rimski zgodovinar in politik, * okrog 56, Rim, † okrog 117/120.

Poglej Anali (Tacit) in Publij Kornelij Tacit

Renesansa

Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.

Poglej Anali (Tacit) in Renesansa

Rimski senat

Zasedanje rimskega senata, freska iz 19. stoletja v palači Madama v Rimu Rimski senat, ena od najtrajnejših političnih institucij antičnega Rima.

Poglej Anali (Tacit) in Rimski senat

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Poglej Anali (Tacit) in Rimsko cesarstvo

Sveti Hieronim

Sveti Hieronim, nekoč Jeronim polno ime Evzebij Sofronij Hieronim, rimski duhovnik, teolog, apologet, biblicist, prevajalec, svetnik, cerkveni oče in cerkveni učitelj, * okoli 347, Stridon, † 30. september 419 ali 420, Betlehem, Palestina.

Poglej Anali (Tacit) in Sveti Hieronim

Tiberij

Tibêrij Júlij Cézar Avgúst (latinsko Tiberius Iulius Caesar Augustus), rimski politik in cesar, * 16. november 42 pr. n. št.; vladal 14-37; † 16. marec 37 n. št., Misenum, Kampanija, Italija.

Poglej Anali (Tacit) in Tiberij

Zgodovine (Tacit)

Incipit dela ''Historiae'' v editio princeps. Zgodovine je rimska zgodovinska kronika Tacita.

Poglej Anali (Tacit) in Zgodovine (Tacit)