Kazalo
45 odnosi: Akademija znanosti, Alpsko-jadranska univerza v Celovcu, Avstrija, Avstrijci, Češkoslovaška, Čehi, Berlin, Bratislava, Brižinski spomeniki, Celovec, Dialektologija, Dunaj, Jezikoslovec, Jezikoslovje, Književnost, Literarni zgodovinar, Ljubljana, Metrika, Nemčija, Olomuc, Pariz, Praški lingvistični krožek, Praga, Recenzija, Ruščina, Rusi, Rusija, Ruski imperij, Sankt Peterburg, Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev, Seznam slovenskih verzologov, Slavistika, Slovaščina, Slovanski jeziki, Slovenščina, Slovenci, Slovenistika, Stara cerkvena slovanščina, Univerza na Dunaju, Verzologija, 19. marec, 1910, 1970, 1978, 21. december.
Akademija znanosti
Akademija znanosti je naziv več akademskih inštitucij.
Poglej Aleksander Isačenko in Akademija znanosti
Alpsko-jadranska univerza v Celovcu
Alpsko-jadranska univerza v Celovcu (izvirno nemško Alpen-Adria-Universität Klagenfurt, AAU) je največja raziskovalna in visokošolska izobraževalna ustanova avstrijske Koroške.
Poglej Aleksander Isačenko in Alpsko-jadranska univerza v Celovcu
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Aleksander Isačenko in Avstrija
Avstrijci
Avstrijci so prebivalci Avstrije, nekaj malega jih živi v Italiji in tudi v Sloveniji.
Poglej Aleksander Isačenko in Avstrijci
Češkoslovaška
desno desno Češkoslovaška (češko: Československo, slovaško: Česko-Slovensko, pred 1990 Československo) je bila država v srednji Evropi, ki je obstajala med letoma 1918 in 1992 z nekajletno prekinitvijo med 2. svetovno vojno.
Poglej Aleksander Isačenko in Češkoslovaška
Čehi
Čehi (češko Češi) so zahodni Slovani, ki so naseljeni v Srednji Evropi; primarno na področju Češke (ok. 10 milijonov).
Poglej Aleksander Isačenko in Čehi
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Aleksander Isačenko in Berlin
Bratislava
Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.
Poglej Aleksander Isačenko in Bratislava
Brižinski spomeniki
Začetek II. brižinskega spomenika, ki je najdaljši in tudi najbolj znan:"Etjè bi det naš ne səgréšil, tè u weki jèmu bè žíti,..." Brižinski spomeniki so najstarejši znani ohranjeni zapisi v slovenščini in najstarejši latinični zapis v katerem koli slovanskem jeziku.
Poglej Aleksander Isačenko in Brižinski spomeniki
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Poglej Aleksander Isačenko in Celovec
Dialektologija
Dialektologíja ali narečjeslóvje je panoga jezikoslovja, ki preučuje narečja (dialekte), tj.
Poglej Aleksander Isačenko in Dialektologija
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Aleksander Isačenko in Dunaj
Jezikoslovec
Jezikoslôvec ali lingvíst je znanstvenik, ki deluje na področju jezikoslovja (lingvistike).
Poglej Aleksander Isačenko in Jezikoslovec
Jezikoslovje
Jezikoslôvje ali lingvístika je znanstvena veda o naravnem človeškem jeziku.
Poglej Aleksander Isačenko in Jezikoslovje
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Poglej Aleksander Isačenko in Književnost
Literarni zgodovinar
Literarni zgodovinar je strokovnjak za literarno zgodovino.
Poglej Aleksander Isačenko in Literarni zgodovinar
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Aleksander Isačenko in Ljubljana
Metrika
Métrika je v matematiki posplošitev pojma razdalje.
Poglej Aleksander Isačenko in Metrika
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Aleksander Isačenko in Nemčija
Olomuc
Olomuc (češko Olomouc, lokalno/narečno moravsko Holomóc ali Olomóc, nemško Olmütz, latinsko Olomucium ali Iuliomontium, poljsko Ołomuniec) je mesto na Moravskem v vzhodnem delu Češke in je šesto največje mesto v Češki republiki z okoli 100.000 prebivalci (metropolitansko območje s širšo okolico mesta pa šteje okoli 400.000 ljudi).
Poglej Aleksander Isačenko in Olomuc
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Aleksander Isačenko in Pariz
Praški lingvistični krožek
Praški lingvistični krožek ali Praško šolo je leta 1926 v Pragi ustanovil Vilém Mathesius.
Poglej Aleksander Isačenko in Praški lingvistični krožek
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Aleksander Isačenko in Praga
Recenzija
Recenzíja ali recénzija (lat. recensio ali pregled) je prikaz strokovnega mnenja, sodbe o (novem) znanstvenem ali umetniškem delu, zlasti glede na kakovost.
Poglej Aleksander Isačenko in Recenzija
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Aleksander Isačenko in Ruščina
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Aleksander Isačenko in Rusi
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Aleksander Isačenko in Rusija
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Aleksander Isačenko in Ruski imperij
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Poglej Aleksander Isačenko in Sankt Peterburg
Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev
Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev, teoretikov, kritikov in urednikov.
Poglej Aleksander Isačenko in Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev
Seznam slovenskih verzologov
Seznam slovenskih verzologov.
Poglej Aleksander Isačenko in Seznam slovenskih verzologov
Slavistika
Slavistika je znanstvena veda o slovanskih jezikih in književnostih, v širšem smislu tudi o slovanski kulturi.
Poglej Aleksander Isačenko in Slavistika
Slovaščina
Slováščina (slovenčina, slovenský jazyk) je zahodnoslovanski jezik.
Poglej Aleksander Isačenko in Slovaščina
Slovanski jeziki
Družina indoevropskih jezikov Slovanski jeziki Slovánski jezíki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.
Poglej Aleksander Isačenko in Slovanski jeziki
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Aleksander Isačenko in Slovenščina
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Aleksander Isačenko in Slovenci
Slovenistika
Slovenístika je znanstvena veda, ki preučuje slovenščino kot jezik in slovstvo (slovensko književnost v najširšem pomenu).
Poglej Aleksander Isačenko in Slovenistika
Stara cerkvena slovanščina
Stára cerkvéna slovánščina (tudi stárocerkvénoslovánščina) je bila prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod.
Poglej Aleksander Isačenko in Stara cerkvena slovanščina
Univerza na Dunaju
Univerza na Dunaju je javna univerza s sedežem na Dunaju (Avstrija) in najstarejša univerza v nemško govorečem svetu, če se odšteje Karlovo univerzo v Pragi, ki je bila včasih delno nemško govoreča, in s približno 88.000 študenti tudi največja.
Poglej Aleksander Isačenko in Univerza na Dunaju
Verzologija
Verzologija (stihoslovje, metrika, prozodija) je teorija verza, del literarne teorije.
Poglej Aleksander Isačenko in Verzologija
19. marec
19.
Poglej Aleksander Isačenko in 19. marec
1910
1910 (MCMX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Aleksander Isačenko in 1910
1970
1970 (MCMLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Aleksander Isačenko in 1970
1978
1978 (MCMLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Aleksander Isačenko in 1978
21. december
21.
Poglej Aleksander Isačenko in 21. december
Prav tako znan kot Aleksandr Isačenko.