Kazalo
24 odnosi: Aleksandrijska knjižnica, Astronom, Dan, Gaj Julij Cezar, Julijanski koledar, Kalip, Koledar, Letni časi, Leto, Mark Anej Lukan, Mesec, Nil, Prestopno leto, Sonce, Sosigen, Stari Egipt, Starorimska civilizacija, Tropsko leto, Znanstvenik, Zodiak, 100 pr. n. št., 12 (število), 30 (število), 30 pr. n. št..
- Rimljani v 1. stoletju pr. n. št.
Aleksandrijska knjižnica
Kraljeva knjižnica v Aleksandriji ali Antična aleksandrijska knjižnica v Aleksandriji v Egiptu je bila ena največjih in najpomembnejših knjižnic v starodavnem svetu.
Poglej Akorej in Aleksandrijska knjižnica
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Akorej in Astronom
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej Akorej in Dan
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).
Poglej Akorej in Gaj Julij Cezar
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Poglej Akorej in Julijanski koledar
Kalip
Kalip (Kalipos, Kalippus, Calippus) (Kállipos), starogrški astronom, * okoli 370 pr. n. št., Kizik, (Kyzikos, Cyzic, Cyzicus) na Mramornem morju, † 300 pr. n. št.
Poglej Akorej in Kalip
Koledar
Koledar je sistem določanja časovnih točk v letu.
Poglej Akorej in Koledar
Letni časi
Létni čási so ena od razdelitev leta, povezana s spremembami vremena.
Poglej Akorej in Letni časi
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Poglej Akorej in Leto
Mark Anej Lukan
Márk Anêj Lukán (latinsko Marcus Annaeus Lucanus), rimski pesnik, 3.
Poglej Akorej in Mark Anej Lukan
Mesec
Mésec je enota za čas, uporabljena predvsem v koledarjih.
Poglej Akorej in Mesec
Nil
250px Níl (prečrkovano an-nīl, staroegipčansko iteru, koptsko piaro ali fiaro) je reka v Severni Afriki in je dolgo veljal za najdaljšo reko na Zemlji, vendar so novejše meritve pokazale, da je Amazonka za okoli 100 km daljša od Nila.
Poglej Akorej in Nil
Prestopno leto
Prestópno léto imenujemo leto s 366 dnevi, ki ima tudi 29. februar.
Poglej Akorej in Prestopno leto
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Akorej in Sonce
Sosigen
Sosigen (tudi Sosigenes) (Sosigénes hó Aleksandreŭs), starogrški astronom in matematik, * okoli 90 pr. n. št., † okoli 20 pr. n. št.
Poglej Akorej in Sosigen
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Akorej in Stari Egipt
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Akorej in Starorimska civilizacija
Tropsko leto
Trópsko léto ali Sónčevo léto oziroma solárno léto je časovno obdobje, v katerem se Sonce, gledano z Zemlje, vrne v isto lego vzdolž ekliptike (njegove navidezne poti med zvezdami na nebesni krogli).
Poglej Akorej in Tropsko leto
Znanstvenik
Znanstvenik se ukvarja z znanostjo in pri tem uporablja znanstvene metode.
Poglej Akorej in Znanstvenik
Zodiak
Slika okroglega zodiaka Zódiak ali živálski króg (zōdiakós kúklos – živalski krog, izpeljano iz: zōdion, kar je pomanjševalnica od: zōon – žival) je namišljen pas na nebu, ki se razširja približno 8° na obe strani Sončeve navidezne poti (ekliptike), in vsebuje navidezne poti Lune in planetov Merkurja, Venere, Marsa, Jupitra, Saturna, Urana ter Neptuna.
Poglej Akorej in Zodiak
100 pr. n. št.
100 pr.
Poglej Akorej in 100 pr. n. št.
12 (število)
12 (dvánajst ali dvanájst) je naravno število, za katero velja 12.
Poglej Akorej in 12 (število)
30 (število)
30 (trídeset) je naravno število, za katero velja 30.
Poglej Akorej in 30 (število)
30 pr. n. št.
30 pr.
Poglej Akorej in 30 pr. n. št.