Kazalo
23 odnosi: Arabščina, Astrahanski kanat, Šejk Ahmed, Bordžigini, Evropa, Herat, Islam, Ivan III. Vasiljevič, Kazanski kanat, Kazimir IV. Poljski, Krimski kanat, Kučuk Mohamed, Mahmud Bin Kučuk, Moskovska velika kneževina, Perzijščina, Saraj (mesto), Sultan, Timuridi, Urdujščina, Velika horda, Veliki Horasan, Zlata horda, 1481.
Arabščina
Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.
Poglej Ahmed bin Kučuk in Arabščina
Astrahanski kanat
Astrahanski kanat (mongolsko Хажитархан ханлыгы, tatarsko Xacitarxan xanlığı) je bila turška država, ki je nastala po razpadu Zlate horde sredi 15.
Poglej Ahmed bin Kučuk in Astrahanski kanat
Šejk Ahmed
Šejk Ahmed je bil zadnji kan Velike horde, ostanka Zlate horde, * ni znano, † 1529.
Poglej Ahmed bin Kučuk in Šejk Ahmed
Bordžigini
Bordžigini (mongolsko Боржигин, Boržigin) so bili mongolski klan, katerega ustanovotelj je bil Bodončar Munhag sin Alan-goe, praočeta Mongolov Nirunov.
Poglej Ahmed bin Kučuk in Bordžigini
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Ahmed bin Kučuk in Evropa
Herat
Herāt (perzijsko هرات) je mesto v zahodnem Afganistanu in je glavno mesto istoimenske province.
Poglej Ahmed bin Kučuk in Herat
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Poglej Ahmed bin Kučuk in Islam
Ivan III. Vasiljevič
Ivan III.
Poglej Ahmed bin Kučuk in Ivan III. Vasiljevič
Kazanski kanat
Kazanski kanat (tatarsko Казан ханлыгы, Kazan kanlıgı, rusko Казанское ханство, Kazanskoe hanstvo) je bil od leta 1438 do 1552 srednjeveška tatarska turška država na ozemlju nekdanje Volške Bolgarije.
Poglej Ahmed bin Kučuk in Kazanski kanat
Kazimir IV. Poljski
Kazimir IV.
Poglej Ahmed bin Kučuk in Kazimir IV. Poljski
Krimski kanat
Krimski kanat (ali kaganat; mongolsko Крымын ханлиг, Krimin hanlig, krimsko tatarsko/turško Qırım Hanlığı, Къырым Ханлыгъы, قرمخانلغى ali Qırım Yurtu, Къырым Юрту, قرميورتى, rusko Крымское ханство, Krimskoje hanstvo, ukrajinsko Кримське ханство, Krimśke hanstvo, poljsko Chanat Krymski) je bila od leta 1478 do 1774 turška vazalna država Osmanskega cesarstva in najdlje živeči turški kanat, ki je nasledil Zlato hordo.
Poglej Ahmed bin Kučuk in Krimski kanat
Kučuk Mohamed
Kučuk Mohamed ali Kiči Mohamed je bil zadnji kan Zlate horde, ki je vladal leta 1428, 1432-1440 in 1446-1459, * 28. junij 1391, † 1459.
Poglej Ahmed bin Kučuk in Kučuk Mohamed
Mahmud Bin Kučuk
Mahmud Bin Kučuk ali Mahmud Astrahani (urdujsko, perzijsko in arabsko محمود بن کوچک) je bil eden od sinov Kučuk Mohameda, kana Zlate horde, in ustanovitelj Astrahanskega kanata v 1460.
Poglej Ahmed bin Kučuk in Mahmud Bin Kučuk
Moskovska velika kneževina
''Širitev Moskovske kneževine v obdobju 1300 - 1533: 1300 (najtemnejše), 1389 (Dimitrij Donski), 1505 (Ivan III.), 1533 (Vasilij III., najsvetlejše).'' Moskovska velika kneževina je srednjeveška kneževina.
Poglej Ahmed bin Kučuk in Moskovska velika kneževina
Perzijščina
Perzijščina (latinizirano Fārsi) je iranski jezik iz indoiranske skupine iz družine indoevropskih jezikov.
Poglej Ahmed bin Kučuk in Perzijščina
Saraj (mesto)
Zlata horda leta 1389; z zvezdico je označen Novi Saraj Saraj je naziv dveh mest, ki sta bili zaporedoma prestolnici Zlate horde, mongolskega kraljestva, ki je v 13.
Poglej Ahmed bin Kučuk in Saraj (mesto)
Sultan
Sultan (arabsko سلطان) je islamski vladarski naslov.
Poglej Ahmed bin Kučuk in Sultan
Timuridi
Timuridi (perzijsko تیموریان), ki so sami sebe imenovali Gurkani (perzijsko گورکانیان, Gūrkāniyān), so bili sunitska muslimanska dinastija ali klan turško-mongolskega porekla.
Poglej Ahmed bin Kučuk in Timuridi
Urdujščina
Urdujščina (Urdu:اُردُو)(Znan tudi kot indiginalno Lashkari lokalni: لشکری) ali moderna standardna urdujščina je nacionalni jezik Pakistana in uradni jezik šestih držav Indije.
Poglej Ahmed bin Kučuk in Urdujščina
Velika horda
Velika horda (tatarsko Олы Урда, Velika horda) je bil tatarsko-mongolski kanat, ostanek Zlate horde, ki je obstajal približno od leta 1435 do 1502.
Poglej Ahmed bin Kučuk in Velika horda
Veliki Horasan
Veliki Horasan, tudi Korasan, Khorasaan, Khurasan in Khurasaan (perzijsko خراسان بزرگ) je sodobno ime zgodovinske zemljepisne regije, ki je obsegala severovzhodni in vzhodni Iran, Turkmenistan, Uzbekistan, Tadžikistan, zahodni in severni Afganistan ter severni in zahodni Pakistan.
Poglej Ahmed bin Kučuk in Veliki Horasan
Zlata horda
Zlata horda (mongolsko Алтан Орд, Altan Ord, kazaško Алтын Орда, Altın Orda, tatarsko Алтын Урда, Altın Urda, rusko Золотая Орда, Zolotaja Orda, ukrajinsko Золота Орда, Zolota Orda) je bil prvotno mongolski in od 13.
Poglej Ahmed bin Kučuk in Zlata horda
1481
1481 (MCDLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Ahmed bin Kučuk in 1481