Kazalo
45 odnosi: Ahaja, Ahajci, Ahajska zveza, Amenhotep III., Anatolija, Argolida, Arheologija, Danajci, Dorci, Egipt, Eol, Eolci, Fenicija, Grčija, Grščina, Grki, Hatušili III., Herodot, Hetitščina, Hetiti, Homer, Iliada, Jonci, Kadmos, Lakonija, Legenda, Libija, Menelaj, Merneptah, Mikene, Mikenska doba, Milet, Navplij, Nil, Odiseja, Patroklos, Pavzanij, Peloponez, Pozejdon, Sirija, Tebe, Grčija, Tesalija, Troja, Trojanska vojna, Tutmoz III..
Ahaja
Položaj Ahaje v rimskem imperiju Ahaja (/ əkiːə /) ali Achaia (/ əkaɪə /), včasih prečrkovano iz grščine Akhaia (grško: Αχαΐα Achaia), je ena od območnih enot Grčije.
Poglej Ahajci (Homer) in Ahaja
Ahajci
Antične grške pokrajine Ahajci (starogrško, Ahaioí) so bili eno od štirih največjih antičnih grških plemen.
Poglej Ahajci (Homer) in Ahajci
Ahajska zveza
Ahajska zveza je bila v 3. in 2. stoletju pr. n. št. politično-vojaška zveza grških mestnih državic (polisov) na severnem delu Peloponeškega polotoka.
Poglej Ahajci (Homer) in Ahajska zveza
Amenhotep III.
Amenhotep III. (helenizirano kot Amenofis III., egipčansko Amāna-Ḥātpa, kar pomeni Amon je zadovoljen), znan tudi kot Amenhotep Veličastni, je bil deveti faraon Osemnajste egipčanske dinastije.
Poglej Ahajci (Homer) in Amenhotep III.
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Ahajci (Homer) in Anatolija
Argolida
Argolida (grško Αργολίδα Argolida; Ἀργολίς Argolis v stari grščini in katarevusi) je ena izmed območnih enot Grčije.
Poglej Ahajci (Homer) in Argolida
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Poglej Ahajci (Homer) in Arheologija
Danajci
Denjeni/Danajci so bili domnevno eno od Ljudstev z morja.
Poglej Ahajci (Homer) in Danajci
Dorci
Dorci so bili ena od štirih večjih etničnih skupin v antični Grčiji (ostale tri skupine predstavljajo Ahajci, Eolci in Jonci).
Poglej Ahajci (Homer) in Dorci
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Ahajci (Homer) in Egipt
Eol
Umetniška upodobitev Eola Éol (starogrško: Aíolos, Aeolus) je bil v grški mitologiji bog vetrov.
Poglej Ahajci (Homer) in Eol
Eolci
Eolci so bili eno od štirih glavnih staroveških grških plemen.
Poglej Ahajci (Homer) in Eolci
Fenicija
Fenícija je zgodovinska država ob obali Sirije in Libanona med Latakijo na severu in hribom Karmel na jugu.
Poglej Ahajci (Homer) in Fenicija
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Ahajci (Homer) in Grčija
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Ahajci (Homer) in Grščina
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Ahajci (Homer) in Grki
Hatušili III.
Hatušili III. je bil v letih 1267 pr.
Poglej Ahajci (Homer) in Hatušili III.
Herodot
Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.
Poglej Ahajci (Homer) in Herodot
Hetitščina
Hetitščina je najbolje izpričan anatolski jezik in obenem najstarejši indoevropski jezik, ki je izpričan v pisnih virih.
Poglej Ahajci (Homer) in Hetitščina
Hetiti
Ruševine levjih vrat Hatuše v današnji Turčiji Hetiti so bili starodavno anatolsko ljudstvo, ki je ustanovilo imperij s središčem Hatuša (danes vas Boğazköy v Turčiji) v severnem delu osrednje Anatolije okoli leta 1600 pred našim štetjem.
Poglej Ahajci (Homer) in Hetiti
Homer
Homer (Hómēros - talec), antični grški pesnik, najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji.
Poglej Ahajci (Homer) in Homer
Iliada
Ambrozijanske Iliade) Iliada (v stari grščini: Ἰλιάς 'Iliás'; omenja se tudi kot Pesem o Ilionu) je ep, napisan v daktilskem heksametru, katerega avtorstvo se tradicionalno pripisuje Homerju.
Poglej Ahajci (Homer) in Iliada
Jonci
Kserksa I. Jonci (ednina) so bili eno od štirih večjih antičnih grških plemen.
Poglej Ahajci (Homer) in Jonci
Kadmos
Kadmos iz Promptuarii Iconum Insigniorum Kadmos (Kádmos) je v grški mitologiji grško-feničanski kralj, ustanovitelj mesta Tebe.
Poglej Ahajci (Homer) in Kadmos
Lakonija
Lakonija (grško Λακωνία), znana tudi kot Lakedajmonija, je regija na jugovzhodnem delu polotoka Peloponez.
Poglej Ahajci (Homer) in Lakonija
Legenda
Legenda (kar se mora brati) se je v starorimski cerkvi imenovala knjiga, iz katere so brali odlomke iz življenja mučencev in svetnikov.
Poglej Ahajci (Homer) in Legenda
Libija
Libija (arabsko ليبيا) je obmorska država v Severni Afriki, ki na severu meji na Sredozemsko morje, na vzhodu na Egipt, na jugovzhodu na Sudan, na jugu na Čad in Niger, na zahodu pa na Alžirijo in Tunizijo.
Poglej Ahajci (Homer) in Libija
Menelaj
V grški mitologiji je bil Meneláj (Μενέλαος,, »srd ljudstva«) kralj mikenske (pred-dorske) Šparte.
Poglej Ahajci (Homer) in Menelaj
Merneptah
Merneptah sli Merenptah je bil četrti faraon iz Devetnajste egipčanske dinastije, ki je vladal skoraj deset let od julija ali avgusta 1213 pr.
Poglej Ahajci (Homer) in Merneptah
Mikene
Mikene (grško Μυκῆναι Mykēnai), (angleško Mycenae) so arheološko najdišče v Grčiji, okoli 90 km jugozahodno od Aten na severovzhodnem delu polotoka Peloponeza.
Poglej Ahajci (Homer) in Mikene
Mikenska doba
Mikenska doba (ali mikenska civilizacija ali mikenska Grčija) je bila zadnji del bronaste dobe v antični Grčiji (okoli 1600–1100 pred našim štetjem).
Poglej Ahajci (Homer) in Mikenska doba
Milet
Milet (starogrško Μίλητος Mílētos; grško Μίλητος, Mílitos; hetitski zapis Millawanda ali Milawata (eksonima); latinsko Miletus; turško Milet) je bilo antično mesto na zahodni obali Anatolije blizu ustja reke Meander v antični Kariji.
Poglej Ahajci (Homer) in Milet
Navplij
Navplij (moderna grščina: Ναύπλιο, Nauplio) je pristaniško mesto na Peloponezu v Grčiji na ravnici in pobočjih ob severnem delu Argolidskega zaliva.
Poglej Ahajci (Homer) in Navplij
Nil
250px Níl (prečrkovano an-nīl, staroegipčansko iteru, koptsko piaro ali fiaro) je reka v Severni Afriki in je dolgo veljal za najdaljšo reko na Zemlji, vendar so novejše meritve pokazale, da je Amazonka za okoli 100 km daljša od Nila.
Poglej Ahajci (Homer) in Nil
Odiseja
Odiseja (Odísseia) je grški junaški ep.
Poglej Ahajci (Homer) in Odiseja
Patroklos
Jacquesa-Louisa Davida (1780) Patroklos, varovanec in ljubimec Ahila.
Poglej Ahajci (Homer) in Patroklos
Pavzanij
Pausanias je ime več oseb.
Poglej Ahajci (Homer) in Pavzanij
Peloponez
Peloponez (Peloponnesus; grško Πελοπόννησος, Pelopónnēsos) je polotok ali otok in geografska regija v južni Grčiji.
Poglej Ahajci (Homer) in Peloponez
Pozejdon
Pozejdon s trizobom Pozejdon je bil v grški mitologiji bog morja.
Poglej Ahajci (Homer) in Pozejdon
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Ahajci (Homer) in Sirija
Tebe, Grčija
Tebe (/ θiːbz /; stara grščina: Θῆβαι, Thēbai, grški izgovor:; moderna grščina: Θήβα, Thíva) so mesto v Beociji v osrednji Grčiji.
Poglej Ahajci (Homer) in Tebe, Grčija
Tesalija
Tesalija (translit staro tesalsko Πετθαλία) je tradicionalna geografska in sodobna upravna regija Grčije, ki obsega večino antične regije istega imena.
Poglej Ahajci (Homer) in Tesalija
Troja
Troja (starogrško Ἴλιον, Ilion ali Ἴλιος, Ilios in Τροία, Troia; latinsko Trōia in Īlium; hetitsko Wilusa ali Truwisa; turško Truva ali Troya) je bila starogrška mestna država (polis) v Mali Aziji, današnji Anatoliji v Turčiji.
Poglej Ahajci (Homer) in Troja
Trojanska vojna
''Padec Troje'', Johann Georg Trautmann (1713–1769). Iz zbirke badenskih nadvojvod, Karlsruhe Trojánska vòjna je po izročilu vojna Ahajcev proti mestu Troja v Mali Aziji, povod zanjo pa je ugrabitev/pobeg Helene, žene špartanskega kralja Menelaja s Parisom, sinom trojanskega kralja Priama.
Poglej Ahajci (Homer) in Trojanska vojna
Tutmoz III.
Tutmoz III. (helenizirano Tutmosis III., poslovenjeno Tot je rojen) je bil šesti faraon Osemnajste egipčanske dinastije, ki je vladal skoraj 54 let od 24.
Poglej Ahajci (Homer) in Tutmoz III.