Kazalo
48 odnosi: Asteroid, Asteroid tipa S, Asteroidni pas, Astronom, Astronomska enota, Avtonomna republika Krim, Celzijeva temperaturna lestvica, Dan, Deimos (luna), Deklinacija, Družina asteroidov, Družina Flora, Ekliptični koordinatni sistem, Ekliptika, Ekvatorski koordinatni sistem, Fobos (luna), Galileo (sonda), Giga, Grigorij Nikolajevič Neujmin, Izsrednost tira, Julijanski dan, Julijansko leto, Kelvin, Kotna stopinja, Kubični centimeter, Mars, Meter, Nagib vrtilne osi, Naravni satelit, Olivin, Piksel, Piroksen, Poimenovanje astronomskih teles, Regolit, Rektascenzija, Rusi, Sekunda, Sonce, Tir, Ubežna hitrost, Udarni krater, Ura, 1916, 1991, 2006, 29. oktober, 30. julij, 6. marec.
- Asteroidi družine Flora
- Asteroidi, ki jih je obiskalo vesoljsko plovilo
- Astronomska telesa, odkrita leta 1916
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej 951 Gaspra in Asteroid
Asteroid tipa S
Asteroid tipa S je vrsta asteroidov, ki sestavljajo po številu drugo najbolj močno skupino.
Poglej 951 Gaspra in Asteroid tipa S
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Poglej 951 Gaspra in Asteroidni pas
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej 951 Gaspra in Astronom
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej 951 Gaspra in Astronomska enota
Avtonomna republika Krim
Krim (krimsko tatarsko: Qırım Muhtar Cumhuriyeti, Къырым Мухтар Джумхуриети).
Poglej 951 Gaspra in Avtonomna republika Krim
Celzijeva temperaturna lestvica
Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.
Poglej 951 Gaspra in Celzijeva temperaturna lestvica
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej 951 Gaspra in Dan
Deimos (luna)
Déimos je eden od dveh Marsovih naravnih satelitov.
Poglej 951 Gaspra in Deimos (luna)
Deklinacija
Ekvatorski koordinatni sistem Deklinácija (oznaka δ) je v astronomiji lok časovne krožnice merjen od nebesnega ekvatorja pa do lege nebesnega telesa na časovni krožnici.
Poglej 951 Gaspra in Deklinacija
Družina asteroidov
Družina asteroidov je skupina asteroidov, ki imajo podobne elemente tirnic (velike polosi, izsrednosti, naklone tira).
Poglej 951 Gaspra in Družina asteroidov
Družina Flora
Družina Flora je družina asteroidov, ki se nahajajo v notranjem delu glavnega asteroidnega pasu.
Poglej 951 Gaspra in Družina Flora
Ekliptični koordinatni sistem
Definicija ekliptičnih koordinat (rdeče – longituda, zeleno – latituda) Ekliptični koordinatni sistem je eden izmed nebesnih koordinatnih sistemov, ki za določanje lege nebesnih teles uporablja ravnino ekliptike.
Poglej 951 Gaspra in Ekliptični koordinatni sistem
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Poglej 951 Gaspra in Ekliptika
Ekvatorski koordinatni sistem
Ekvatorski koordinatni sistem Ekvatorski koordinatni sistem je najbolj uporabljen nebesni koordinatni sistem.
Poglej 951 Gaspra in Ekvatorski koordinatni sistem
Fobos (luna)
Fóbos je eden od dveh Marsovih naravnih satelitov in je večji od Deimosa.
Poglej 951 Gaspra in Fobos (luna)
Galileo (sonda)
Sonda med sestavljanjem Galileo je bila prva vesoljska sonda brez človeške posadke, ki jo je izstrelila NASA ter je bila namenjena proučevanju planeta Jupiter in njegovih lun.
Poglej 951 Gaspra in Galileo (sonda)
Giga
Gíga (okrajšava G) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 109 ali 1.000.000.000.
Poglej 951 Gaspra in Giga
Grigorij Nikolajevič Neujmin
Grigorij Nikolajevič Neujmin, ruski astronom, * 3. januar 1886, Tbilisi, Ruski imperij (sedaj Gruzija), † 17. december 1946.
Poglej 951 Gaspra in Grigorij Nikolajevič Neujmin
Izsrednost tira
Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.
Poglej 951 Gaspra in Izsrednost tira
Julijanski dan
Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).
Poglej 951 Gaspra in Julijanski dan
Julijansko leto
Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).
Poglej 951 Gaspra in Julijansko leto
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Poglej 951 Gaspra in Kelvin
Kotna stopinja
Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.
Poglej 951 Gaspra in Kotna stopinja
Kubični centimeter
Kubični centimeter ccm (oznaka cm³) je prostorninska fizikalna enota, ki ustreza prostornini kocke s stranico 1 cm.
Poglej 951 Gaspra in Kubični centimeter
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Poglej 951 Gaspra in Mars
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej 951 Gaspra in Meter
Nagib vrtilne osi
Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.
Poglej 951 Gaspra in Nagib vrtilne osi
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Poglej 951 Gaspra in Naravni satelit
Olivin
Mineral olivin je magnezijev - železov silikat s formulo (Mg,Fe)2SiO4 v kateri vsebnost magnezija in železa niha med dvema skrajnima članoma vrste: forsterit (bogat na Mg) in fajalit (bogat na Fe).
Poglej 951 Gaspra in Olivin
Piksel
Primer slike z močno povečanim delom na desni, kjer so vidni posamezni piksli, prikazani kot kvadratki Píksel (tudi slikóvna píka, slikóvna tóčka) je v računalništvu okrajšava za izraz »picture element« ali slikovni element.
Poglej 951 Gaspra in Piksel
Piroksen
ZDA) v katerem so ortopiroksen (črn), diopsid, ki vsebuje krom (svetko zelen) in prevladujoči olivin (rumeno zelen), ki je značilen za peridotite; finozrnata siva kamnina je bazalt. Pirokseni so skupina pomembnih kamninotvornih inosilikatnih mineralov, ki se pojavljajo v mnogih magmatskih in metamorfnih kamninah.
Poglej 951 Gaspra in Piroksen
Poimenovanje astronomskih teles
Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.
Poglej 951 Gaspra in Poimenovanje astronomskih teles
Regolit
granulitne kamnine Regolit (regos (ῥῆγος), »odeja« in litos (λίθος), »skala«) je rahla, heterogena plast materiala, ki se nalaga na izpostavljeni površini kamnine.
Poglej 951 Gaspra in Regolit
Rektascenzija
Ekvatorski koordinatni sistem Rektascenzija (označena z Ra ali α) je lok nebesnega ekvatorja merjen od točke pomladišča do časovne krožnice nebesnega telesa, merjen v smeri nasprotni urinemu kazalcu.
Poglej 951 Gaspra in Rektascenzija
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej 951 Gaspra in Rusi
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej 951 Gaspra in Sekunda
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej 951 Gaspra in Sonce
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej 951 Gaspra in Tir
Ubežna hitrost
Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v tiru na določeni razdalji od izvora.
Poglej 951 Gaspra in Ubežna hitrost
Udarni krater
Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.
Poglej 951 Gaspra in Udarni krater
Ura
Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.
Poglej 951 Gaspra in Ura
1916
Potop ladje Britannic. 1916 (MCMVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej 951 Gaspra in 1916
1991
1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej 951 Gaspra in 1991
2006
2006 (rimski zapis MMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na nedeljo.
Poglej 951 Gaspra in 2006
29. oktober
29.
Poglej 951 Gaspra in 29. oktober
30. julij
30.
Poglej 951 Gaspra in 30. julij
6. marec
6.
Poglej 951 Gaspra in 6. marec