OdhodniDohodne

🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!

Kazalo

1. 21 odnosi: Asteroid, Asteroidni pas, Astronom, Astronomska enota, Dan, Ekliptika, Friedrich Karl Arnold Schwassmann, Geometrični albedo, Grad Bruchsal, Heidelberg, Izsrednost tira, Julijanski dan, Julijansko leto, Kotna stopinja, Max Franz Joseph Cornelius Wolf, Nemčija, Nemci, Poimenovanje astronomskih teles, Sonce, Tir, Ura.

2. Astronomska telesa, odkrita leta 1900

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Poglej 455 Bruchsalia in Asteroid

Asteroidni pas

Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.

Poglej 455 Bruchsalia in Asteroidni pas

Astronom

Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.

Poglej 455 Bruchsalia in Astronom

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Poglej 455 Bruchsalia in Astronomska enota

Dan

sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.

Poglej 455 Bruchsalia in Dan

Ekliptika

Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).

Poglej 455 Bruchsalia in Ekliptika

Friedrich Karl Arnold Schwassmann

Friedrich Karl Arnold Schwassmann, nemški astronom, * 25. marec 1870, Hamburg, Nemčija, † 19. januar 1964.

Poglej 455 Bruchsalia in Friedrich Karl Arnold Schwassmann

Geometrični albedo

Geometrični albedo (oznaka p) nebesnega telesa je razmerje med svetlostjo nebesnega telesa pri ničelnem faznem kotu in svetlostjo difuzno sipane svetlobe (lambertska ploskev) na idealno beli ravni površini iste velikosti in na isti oddaljenosti od izvora.

Poglej 455 Bruchsalia in Geometrični albedo

Grad Bruchsal

Grad Bruchsal Grad Bruchsa, pogled iz vrta Stopnišče v gradu Bruchsal Grad Bruchsal v baden-württemberškem Bruchsalu je bil rezidenca knezoškofa Speyerha (zamenjava za škofovsko palačo uničeno v devetletni vojni).

Poglej 455 Bruchsalia in Grad Bruchsal

Heidelberg

Heidelberg je nemško mesto v zvezni deželi Baden-Württemberg.

Poglej 455 Bruchsalia in Heidelberg

Izsrednost tira

Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.

Poglej 455 Bruchsalia in Izsrednost tira

Julijanski dan

Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).

Poglej 455 Bruchsalia in Julijanski dan

Julijansko leto

Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).

Poglej 455 Bruchsalia in Julijansko leto

Kotna stopinja

Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.

Poglej 455 Bruchsalia in Kotna stopinja

Max Franz Joseph Cornelius Wolf

Maximilian Franz Joseph Cornelius »Max« Wolf, nemški astronom, * 21. julij 1863, Heidelberg, Baden, Nemčija, † 3. oktober 1932, Heidelberg.

Poglej 455 Bruchsalia in Max Franz Joseph Cornelius Wolf

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Poglej 455 Bruchsalia in Nemčija

Nemci

Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.

Poglej 455 Bruchsalia in Nemci

Poimenovanje astronomskih teles

Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.

Poglej 455 Bruchsalia in Poimenovanje astronomskih teles

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Poglej 455 Bruchsalia in Sonce

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Poglej 455 Bruchsalia in Tir

Ura

Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.

Poglej 455 Bruchsalia in Ura

Glej tudi

Astronomska telesa, odkrita leta 1900

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti