Kazalo
31 odnosi: Alphonse Louis Nicolas Borrelly, Asteroid, Asteroid tipa X, Asteroidni pas, Astronom, Astronomska enota, Dan, Ekliptika, Francozi, Geometrični albedo, Giga, Grška mitologija, Izsrednost tira, Julijanski dan, Julijansko leto, Kotna stopinja, Marseille, Nimfa, Poimenovanje astronomskih teles, Sekunda, Sonce, Tir, Ura, 106 Diona, 158 Koronis, 1891, 2005, 217 Evdora, 27. november, 30. januar, 308 Poliksa.
- Astronomska telesa, odkrita leta 1891
Alphonse Louis Nicolas Borrelly
Alphonse Louis Nicolas Borrelly, francoski astronom, * 8. december 1842, Roquemaure, Francija, † 28. februar 1926.
Poglej 322 Fejo in Alphonse Louis Nicolas Borrelly
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej 322 Fejo in Asteroid
Asteroid tipa X
Asteroid tipa X je vrsta kovinskih asteroidov v SMASS ravrščanju.
Poglej 322 Fejo in Asteroid tipa X
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Poglej 322 Fejo in Asteroidni pas
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej 322 Fejo in Astronom
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej 322 Fejo in Astronomska enota
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej 322 Fejo in Dan
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Poglej 322 Fejo in Ekliptika
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej 322 Fejo in Francozi
Geometrični albedo
Geometrični albedo (oznaka p) nebesnega telesa je razmerje med svetlostjo nebesnega telesa pri ničelnem faznem kotu in svetlostjo difuzno sipane svetlobe (lambertska ploskev) na idealno beli ravni površini iste velikosti in na isti oddaljenosti od izvora.
Poglej 322 Fejo in Geometrični albedo
Giga
Gíga (okrajšava G) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 109 ali 1.000.000.000.
Poglej 322 Fejo in Giga
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej 322 Fejo in Grška mitologija
Izsrednost tira
Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.
Poglej 322 Fejo in Izsrednost tira
Julijanski dan
Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).
Poglej 322 Fejo in Julijanski dan
Julijansko leto
Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).
Poglej 322 Fejo in Julijansko leto
Kotna stopinja
Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.
Poglej 322 Fejo in Kotna stopinja
Marseille
Marseille, 1575 Marseille je glavno mesto in občina jugovzhodne francoske regije Provansa-Alpe-Azurna obala, prefektura departmaja Bouches-du-Rhône.
Poglej 322 Fejo in Marseille
Nimfa
Charles Amable Lenoir,''Nimfa v gozdu'' Nimfe (starogrš. νύμφη, nymphē) so v grški mitologiji lepa ženska bitja v naravi, ki so se lahko naredila nevidna.
Poglej 322 Fejo in Nimfa
Poimenovanje astronomskih teles
Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.
Poglej 322 Fejo in Poimenovanje astronomskih teles
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej 322 Fejo in Sekunda
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej 322 Fejo in Sonce
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej 322 Fejo in Tir
Ura
Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.
Poglej 322 Fejo in Ura
106 Diona
106 Diona (mednarodno ime je 106 Dione, starogrško: Dióne) je velik in temen asteroid tipa G v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej 322 Fejo in 106 Diona
158 Koronis
158 Koronis (mednarodno ime je tudi 158 Koronis, starogrško: Koronís), je asteroid v glavnem asteroidnem pasu. Spada med silikatne asteroide (tip S). Pripada asteroidni družini Koronis.
Poglej 322 Fejo in 158 Koronis
1891
1891 (MDCCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej 322 Fejo in 1891
2005
2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej 322 Fejo in 2005
217 Evdora
217 Evdora (mednarodno ime 217 Eudora) je asteroid X v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej 322 Fejo in 217 Evdora
27. november
27.
Poglej 322 Fejo in 27. november
30. januar
30.
Poglej 322 Fejo in 30. januar
308 Poliksa
308 Poliksa (mednarodno ime je 308 Polyxo) je asteroid tipa T v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej 322 Fejo in 308 Poliksa