Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

306 Unitas

Index 306 Unitas

306 Unitas (mednarodno ime je tudi 306 Unitas) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Kazalo

  1. 25 odnosi: Asteroid, Asteroid tipa S, Asteroidni pas, Astronom, Astronomska enota, Dan, Ekliptika, Elia Millosevich, Geometrični albedo, Giga, Italijani, Izsrednost tira, Julijanski dan, Julijansko leto, Kotna stopinja, Poimenovanje astronomskih teles, Rim, Sekunda, Sonce, Tir, Ura, 1. marec, 1891, 2005, 30. januar.

  2. Astronomska telesa, odkrita leta 1891

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Poglej 306 Unitas in Asteroid

Asteroid tipa S

Asteroid tipa S je vrsta asteroidov, ki sestavljajo po številu drugo najbolj močno skupino.

Poglej 306 Unitas in Asteroid tipa S

Asteroidni pas

Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.

Poglej 306 Unitas in Asteroidni pas

Astronom

Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.

Poglej 306 Unitas in Astronom

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Poglej 306 Unitas in Astronomska enota

Dan

sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.

Poglej 306 Unitas in Dan

Ekliptika

Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).

Poglej 306 Unitas in Ekliptika

Elia Millosevich

Elia Filippo Francesco Giuseppe Maria Millosevich (tudi Ilija Milošević), italijanski astronom, * 5. september 1848, Benetke, Italija, † 5. december 1919, Rim, Italija.

Poglej 306 Unitas in Elia Millosevich

Geometrični albedo

Geometrični albedo (oznaka p) nebesnega telesa je razmerje med svetlostjo nebesnega telesa pri ničelnem faznem kotu in svetlostjo difuzno sipane svetlobe (lambertska ploskev) na idealno beli ravni površini iste velikosti in na isti oddaljenosti od izvora.

Poglej 306 Unitas in Geometrični albedo

Giga

Gíga (okrajšava G) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 109 ali 1.000.000.000.

Poglej 306 Unitas in Giga

Italijani

Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi v Sloveniji, na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji in v Švici.

Poglej 306 Unitas in Italijani

Izsrednost tira

Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.

Poglej 306 Unitas in Izsrednost tira

Julijanski dan

Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).

Poglej 306 Unitas in Julijanski dan

Julijansko leto

Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).

Poglej 306 Unitas in Julijansko leto

Kotna stopinja

Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.

Poglej 306 Unitas in Kotna stopinja

Poimenovanje astronomskih teles

Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.

Poglej 306 Unitas in Poimenovanje astronomskih teles

Rim

Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.

Poglej 306 Unitas in Rim

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Poglej 306 Unitas in Sekunda

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Poglej 306 Unitas in Sonce

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Poglej 306 Unitas in Tir

Ura

Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.

Poglej 306 Unitas in Ura

1. marec

1.

Poglej 306 Unitas in 1. marec

1891

1891 (MDCCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej 306 Unitas in 1891

2005

2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej 306 Unitas in 2005

30. januar

30.

Poglej 306 Unitas in 30. januar

Glej tudi

Astronomska telesa, odkrita leta 1891