Kazalo
24 odnosi: Asteroid, Asteroidni pas, Astronom, Astronomska enota, Auguste Honoré Charlois, Dan, Ekliptika, Francozi, Geometrični albedo, Giga, Izsrednost tira, Julijanski dan, Julijansko leto, Kotna stopinja, Nica, Poimenovanje astronomskih teles, Sekunda, Sonce, Tir, Ura, 1890, 2005, 30. januar, 9. september.
- Astronomska telesa, odkrita leta 1890
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej 297 Cecilija in Asteroid
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Poglej 297 Cecilija in Asteroidni pas
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej 297 Cecilija in Astronom
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej 297 Cecilija in Astronomska enota
Auguste Honoré Charlois
Auguste Honoré Charlois, francoski astronom, * 26. november 1864, † 26. marec 1910.
Poglej 297 Cecilija in Auguste Honoré Charlois
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej 297 Cecilija in Dan
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Poglej 297 Cecilija in Ekliptika
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej 297 Cecilija in Francozi
Geometrični albedo
Geometrični albedo (oznaka p) nebesnega telesa je razmerje med svetlostjo nebesnega telesa pri ničelnem faznem kotu in svetlostjo difuzno sipane svetlobe (lambertska ploskev) na idealno beli ravni površini iste velikosti in na isti oddaljenosti od izvora.
Poglej 297 Cecilija in Geometrični albedo
Giga
Gíga (okrajšava G) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 109 ali 1.000.000.000.
Poglej 297 Cecilija in Giga
Izsrednost tira
Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.
Poglej 297 Cecilija in Izsrednost tira
Julijanski dan
Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).
Poglej 297 Cecilija in Julijanski dan
Julijansko leto
Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).
Poglej 297 Cecilija in Julijansko leto
Kotna stopinja
Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.
Poglej 297 Cecilija in Kotna stopinja
Nica
Opatija Saint Pons Observatorij nad Nico Nica (francosko Nice, v lokalnem narečju Nissa, standardno okcitansko Niça, italijansko Nizza) je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala in prefektura v departmaju Alpes-Maritimes, katerega upravno središče je.
Poglej 297 Cecilija in Nica
Poimenovanje astronomskih teles
Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.
Poglej 297 Cecilija in Poimenovanje astronomskih teles
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej 297 Cecilija in Sekunda
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej 297 Cecilija in Sonce
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej 297 Cecilija in Tir
Ura
Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.
Poglej 297 Cecilija in Ura
1890
1890 (MDCCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej 297 Cecilija in 1890
2005
2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej 297 Cecilija in 2005
30. januar
30.
Poglej 297 Cecilija in 30. januar
9. september
9.
Poglej 297 Cecilija in 9. september