Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

295 Terezija

Index 295 Terezija

295 Terezija (mednarodno ime 295 Theresia) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Kazalo

  1. 25 odnosi: Asteroid, Asteroid tipa S, Asteroidni pas, Astronom, Astronomska enota, Avstrijci, Dan, Dunaj, Ekliptika, Geometrični albedo, Giga, Izsrednost tira, Johann Palisa, Julijanski dan, Julijansko leto, Kotna stopinja, Poimenovanje astronomskih teles, Sekunda, Sonce, Tir, Ura, 17. avgust, 1890, 2005, 30. januar.

  2. Astronomska telesa, odkrita leta 1890

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Poglej 295 Terezija in Asteroid

Asteroid tipa S

Asteroid tipa S je vrsta asteroidov, ki sestavljajo po številu drugo najbolj močno skupino.

Poglej 295 Terezija in Asteroid tipa S

Asteroidni pas

Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.

Poglej 295 Terezija in Asteroidni pas

Astronom

Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.

Poglej 295 Terezija in Astronom

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Poglej 295 Terezija in Astronomska enota

Avstrijci

Avstrijci so prebivalci Avstrije, nekaj malega jih živi v Italiji in tudi v Sloveniji.

Poglej 295 Terezija in Avstrijci

Dan

sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.

Poglej 295 Terezija in Dan

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Poglej 295 Terezija in Dunaj

Ekliptika

Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).

Poglej 295 Terezija in Ekliptika

Geometrični albedo

Geometrični albedo (oznaka p) nebesnega telesa je razmerje med svetlostjo nebesnega telesa pri ničelnem faznem kotu in svetlostjo difuzno sipane svetlobe (lambertska ploskev) na idealno beli ravni površini iste velikosti in na isti oddaljenosti od izvora.

Poglej 295 Terezija in Geometrični albedo

Giga

Gíga (okrajšava G) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 109 ali 1.000.000.000.

Poglej 295 Terezija in Giga

Izsrednost tira

Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.

Poglej 295 Terezija in Izsrednost tira

Johann Palisa

Johann Palisa, avstrijski astronom, * 6. december 1848, Troppau, Šlezija (danes Opava na Češkem), † 2. maj 1925, Dunaj, Avstrija.

Poglej 295 Terezija in Johann Palisa

Julijanski dan

Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).

Poglej 295 Terezija in Julijanski dan

Julijansko leto

Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).

Poglej 295 Terezija in Julijansko leto

Kotna stopinja

Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.

Poglej 295 Terezija in Kotna stopinja

Poimenovanje astronomskih teles

Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.

Poglej 295 Terezija in Poimenovanje astronomskih teles

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Poglej 295 Terezija in Sekunda

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Poglej 295 Terezija in Sonce

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Poglej 295 Terezija in Tir

Ura

Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.

Poglej 295 Terezija in Ura

17. avgust

17.

Poglej 295 Terezija in 17. avgust

1890

1890 (MDCCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej 295 Terezija in 1890

2005

2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej 295 Terezija in 2005

30. januar

30.

Poglej 295 Terezija in 30. januar

Glej tudi

Astronomska telesa, odkrita leta 1890

Prav tako znan kot 295 Theresia.