Hitreje kot brskalnik!
24 odnosi: Asteroid, Asteroid tipa X, Asteroidni pas, Astronom, Astronomska enota, Avstrijci, Dan, Dunaj, Ekliptika, Geometrični albedo, Giga, Izsrednost tira, Johann Palisa, Julijanski dan, Julijansko leto, Kotna stopinja, Poimenovanje astronomskih teles, Sekunda, Sonce, Tir, 15. april, 1888, 2005, 30. januar.
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Novo!!: 275 Sapiencija in Asteroid · Poglej več »
Asteroid tipa X
Asteroid tipa X je vrsta kovinskih asteroidov v SMASS ravrščanju.
Novo!!: 275 Sapiencija in Asteroid tipa X · Poglej več »
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Novo!!: 275 Sapiencija in Asteroidni pas · Poglej več »
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Novo!!: 275 Sapiencija in Astronom · Poglej več »
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Novo!!: 275 Sapiencija in Astronomska enota · Poglej več »
Avstrijci
Avstrijci so prebivalci Avstrije, nekaj malega jih živi v Italiji in tudi v Sloveniji.
Novo!!: 275 Sapiencija in Avstrijci · Poglej več »
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Novo!!: 275 Sapiencija in Dan · Poglej več »
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Novo!!: 275 Sapiencija in Dunaj · Poglej več »
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Novo!!: 275 Sapiencija in Ekliptika · Poglej več »
Geometrični albedo
Geometrični albedo (oznaka p) nebesnega telesa je razmerje med svetlostjo nebesnega telesa pri ničelnem faznem kotu in svetlostjo difuzno sipane svetlobe (lambertska ploskev) na idealno beli ravni površini iste velikosti in na isti oddaljenosti od izvora.
Novo!!: 275 Sapiencija in Geometrični albedo · Poglej več »
Giga
Gíga (okrajšava G) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 109 ali 1.000.000.000.
Novo!!: 275 Sapiencija in Giga · Poglej več »
Izsrednost tira
Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.
Novo!!: 275 Sapiencija in Izsrednost tira · Poglej več »
Johann Palisa
Johann Palisa, avstrijski astronom, * 6. december 1848, Troppau, Šlezija (danes Opava na Češkem), † 2. maj 1925, Dunaj, Avstrija.
Novo!!: 275 Sapiencija in Johann Palisa · Poglej več »
Julijanski dan
Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).
Novo!!: 275 Sapiencija in Julijanski dan · Poglej več »
Julijansko leto
Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).
Novo!!: 275 Sapiencija in Julijansko leto · Poglej več »
Kotna stopinja
Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.
Novo!!: 275 Sapiencija in Kotna stopinja · Poglej več »
Poimenovanje astronomskih teles
Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.
Novo!!: 275 Sapiencija in Poimenovanje astronomskih teles · Poglej več »
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Novo!!: 275 Sapiencija in Sekunda · Poglej več »
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Novo!!: 275 Sapiencija in Sonce · Poglej več »
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Novo!!: 275 Sapiencija in Tir · Poglej več »
15. april
15.
Novo!!: 275 Sapiencija in 15. april · Poglej več »
1888
1888 (MDCCCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 275 Sapiencija in 1888 · Poglej več »
2005
2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 275 Sapiencija in 2005 · Poglej več »
30. januar
30.
Novo!!: 275 Sapiencija in 30. januar · Poglej več »
