Hitreje kot brskalnik!
25 odnosi: Asteroid, Asteroid tipa S, Asteroidni pas, Astronom, Astronomska enota, Avstrijci, Dan, Ekliptika, Geometrični albedo, Giga, Grška mitologija, Izsrednost tira, Julijanski dan, Julijansko leto, Kotna stopinja, Nemci, Poimenovanje astronomskih teles, Sekunda, Sonce, Tir, Ura, 1882, 2005, 3. september, 30. januar.
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Novo!!: 230 Atamanta in Asteroid · Poglej več »
Asteroid tipa S
Asteroid tipa S je vrsta asteroidov, ki sestavljajo po številu drugo najbolj močno skupino.
Novo!!: 230 Atamanta in Asteroid tipa S · Poglej več »
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Novo!!: 230 Atamanta in Asteroidni pas · Poglej več »
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Novo!!: 230 Atamanta in Astronom · Poglej več »
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Novo!!: 230 Atamanta in Astronomska enota · Poglej več »
Avstrijci
Avstrijci so prebivalci Avstrije, nekaj malega jih živi v Italiji in tudi v Sloveniji.
Novo!!: 230 Atamanta in Avstrijci · Poglej več »
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Novo!!: 230 Atamanta in Dan · Poglej več »
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Novo!!: 230 Atamanta in Ekliptika · Poglej več »
Geometrični albedo
Geometrični albedo (oznaka p) nebesnega telesa je razmerje med svetlostjo nebesnega telesa pri ničelnem faznem kotu in svetlostjo difuzno sipane svetlobe (lambertska ploskev) na idealno beli ravni površini iste velikosti in na isti oddaljenosti od izvora.
Novo!!: 230 Atamanta in Geometrični albedo · Poglej več »
Giga
Gíga (okrajšava G) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 109 ali 1.000.000.000.
Novo!!: 230 Atamanta in Giga · Poglej več »
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Novo!!: 230 Atamanta in Grška mitologija · Poglej več »
Izsrednost tira
Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.
Novo!!: 230 Atamanta in Izsrednost tira · Poglej več »
Julijanski dan
Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).
Novo!!: 230 Atamanta in Julijanski dan · Poglej več »
Julijansko leto
Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).
Novo!!: 230 Atamanta in Julijansko leto · Poglej več »
Kotna stopinja
Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.
Novo!!: 230 Atamanta in Kotna stopinja · Poglej več »
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Novo!!: 230 Atamanta in Nemci · Poglej več »
Poimenovanje astronomskih teles
Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.
Novo!!: 230 Atamanta in Poimenovanje astronomskih teles · Poglej več »
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Novo!!: 230 Atamanta in Sekunda · Poglej več »
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Novo!!: 230 Atamanta in Sonce · Poglej več »
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Novo!!: 230 Atamanta in Tir · Poglej več »
Ura
Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.
Novo!!: 230 Atamanta in Ura · Poglej več »
1882
1882 (MDCCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: 230 Atamanta in 1882 · Poglej več »
2005
2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 230 Atamanta in 2005 · Poglej več »
3. september
3.
Novo!!: 230 Atamanta in 3. september · Poglej več »
30. januar
30.
Novo!!: 230 Atamanta in 30. januar · Poglej več »
