Kazalo
30 odnosi: Asteroid, Asteroid tipa C, Asteroid tipa D, Asteroid tipa X, Asteroidni pas, Astronom, Astronomska enota, Avstrijci, Dan, Ekliptika, Geometrični albedo, Giga, Grška mitologija, Izsrednost tira, Johann Palisa, Julijanski dan, Julijansko leto, Kotna stopinja, Medeja, Meter, Poimenovanje astronomskih teles, Pulj, Sekunda, Sonce, Tir, Ura, 1880, 2005, 30. januar, 6. februar.
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej 212 Medeja in Asteroid
Asteroid tipa C
Asteroid tipa C je vrsta najbolj pogostih ogljikovih asteroidov, ki sestavljajo okoli 75 % vseh znanih asteroidov.
Poglej 212 Medeja in Asteroid tipa C
Asteroid tipa D
Asteroid tipa D je vrsta asteroidov, ki imajo zelo nizek albedo in rdečkast elektomagnetni spekter brez posebnosti.
Poglej 212 Medeja in Asteroid tipa D
Asteroid tipa X
Asteroid tipa X je vrsta kovinskih asteroidov v SMASS ravrščanju.
Poglej 212 Medeja in Asteroid tipa X
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Poglej 212 Medeja in Asteroidni pas
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej 212 Medeja in Astronom
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej 212 Medeja in Astronomska enota
Avstrijci
Avstrijci so prebivalci Avstrije, nekaj malega jih živi v Italiji in tudi v Sloveniji.
Poglej 212 Medeja in Avstrijci
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej 212 Medeja in Dan
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Poglej 212 Medeja in Ekliptika
Geometrični albedo
Geometrični albedo (oznaka p) nebesnega telesa je razmerje med svetlostjo nebesnega telesa pri ničelnem faznem kotu in svetlostjo difuzno sipane svetlobe (lambertska ploskev) na idealno beli ravni površini iste velikosti in na isti oddaljenosti od izvora.
Poglej 212 Medeja in Geometrični albedo
Giga
Gíga (okrajšava G) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 109 ali 1.000.000.000.
Poglej 212 Medeja in Giga
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej 212 Medeja in Grška mitologija
Izsrednost tira
Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.
Poglej 212 Medeja in Izsrednost tira
Johann Palisa
Johann Palisa, avstrijski astronom, * 6. december 1848, Troppau, Šlezija (danes Opava na Češkem), † 2. maj 1925, Dunaj, Avstrija.
Poglej 212 Medeja in Johann Palisa
Julijanski dan
Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).
Poglej 212 Medeja in Julijanski dan
Julijansko leto
Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).
Poglej 212 Medeja in Julijansko leto
Kotna stopinja
Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.
Poglej 212 Medeja in Kotna stopinja
Medeja
Fredericka Sandysa Medeja (starogrško: Médeia, latinsko Mēdēa) je bila v grški mitologiji hči kolhidskega kralja Eeta, Apsirtova sestra.
Poglej 212 Medeja in Medeja
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej 212 Medeja in Meter
Poimenovanje astronomskih teles
Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.
Poglej 212 Medeja in Poimenovanje astronomskih teles
Pulj
Pulj (istriotsko/istrsko-beneško Puola) je največje istrsko mesto, pomembno civilno in vojaško pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske mestne občine z okoli 52.000 prebivalci, ki se skoraj popolnoma prekriva z območjem mesta.
Poglej 212 Medeja in Pulj
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej 212 Medeja in Sekunda
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej 212 Medeja in Sonce
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej 212 Medeja in Tir
Ura
Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.
Poglej 212 Medeja in Ura
1880
1880 (MDCCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej 212 Medeja in 1880
2005
2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej 212 Medeja in 2005
30. januar
30.
Poglej 212 Medeja in 30. januar
6. februar
6.
Poglej 212 Medeja in 6. februar
Prav tako znan kot 212 Medea.