Kazalo
80 odnosi: Številski sistem, Bellovo število, Catalanovo število, Celo število, Cullenovo število, Delitelj, Desetiški številski sistem, Dvanajstiški številski sistem, Dvojiški številski sistem, Eniški številski sistem, Enota, Eulerjeva funkcija fi, Fakulteta (funkcija), Fibonaccijevo število, Glavni števnik, Grščina, Kaprekarjevo število, Kvadratno število, Kvadratno piramidno število, Latinščina, Ljubljana, Luna, Möbiusova funkcija, Mertensova funkcija, Množenje, Mono, Naravno število, Petkotniško število, Potenciranje, Pozitivno število, Praštevilo, Praštevilski razcep, Prafaktor, Predpona, Rimske številke, Samoštevilo, Satelit, Schröderjevo število, Sestavljeno število, Slovar slovenskega knjižnega jezika, Slovenska planinska pot, Slovnično število, Soda in liha števila, Størmerjevo število, Telefon, Trikotniško število, Ulamovo število, Veselo število, Vodik, Vrstilni števnik, ... Razširi indeks (30 več) »
- Cela števila
Številski sistem
Števílski sistém ali števílski sestàv je sistem, v katerem so urejena števila.
Poglej 1 (število) in Številski sistem
Bellovo število
Bellova števila (tudi eksponentna števila, označba B_\, ali \varpi_\) so v matematiki in kombinatoriki števila particij množic z n elementi, oziroma so števila ekvivalenčnih relacij na njih.
Poglej 1 (število) in Bellovo število
Catalanovo število
Catalanova števila ali tudi Segnerjeva števila v matematiki tvorijo zaporedje naravnih števil, ki se pojavlja v mnogih preštevalnih in velikokrat rekurzivnih problemih v kombinatoriki.
Poglej 1 (število) in Catalanovo število
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej 1 (število) in Celo število
Cullenovo število
Cullenovo število je v matematiki naravno število oblike: Cullenova števila je prvi raziskoval irski matematik častiti James Cullen leta 1905.
Poglej 1 (število) in Cullenovo število
Delitelj
Delítelj celega števila n (ali tudi fáktor števila n) je v matematiki celo število, ki deli n brez ostanka.
Poglej 1 (število) in Delitelj
Desetiški številski sistem
Desetiški (decimalni) številski sistem je številski sistem z osnovo 10.
Poglej 1 (število) in Desetiški številski sistem
Dvanajstiški številski sistem
Dvanajstíški (duodecimálni, dúcatni) števílski sistém je številski sistem z osnovo 12.
Poglej 1 (število) in Dvanajstiški številski sistem
Dvojiški številski sistem
Dvojiški (binarni) številski sistem je številski sistem z osnovo 2.
Poglej 1 (število) in Dvojiški številski sistem
Eniški številski sistem
Eníški (unárni) števílski sistém je številski sistem, kjer so naravna števila predstavljena z združevanjem poljubno izbranega znaka (simbola) (npr. navpične črte |). Število n je tako predstavljeno z n ponovitvami znaka: Večja števila lahko zaradi preglednosti združujemo v skupine po pet.
Poglej 1 (število) in Eniški številski sistem
Enota
Beseda enôta ima lahko več pomenov.
Poglej 1 (število) in Enota
Eulerjeva funkcija fi
Graf prvih tisoč vrednosti funkcije \varphi(n) Eulerjeva fúnkcija φ(n) je v teoriji števil multiplikativna aritmetična funkcija poljubnega pozitivnega celega števila n in da skupno število pozitivnih celih števil, ki ne presegajo n, in so n tuja.
Poglej 1 (število) in Eulerjeva funkcija fi
Fakulteta (funkcija)
Fakultéta (tudi faktoriéla) naravnega števila n je v matematiki funkcija, ki določa produkt pozitivnih celih števil manjših ali enakih n. Funkcijo se zapiše kot n! in prebere »n fakulteta«.
Poglej 1 (število) in Fakulteta (funkcija)
Fibonaccijevo število
Fibonaccijeva števila, ki določajo Fibonaccijevo zaporedje, so v matematiki rekurzivno določena z naslednjimi enačbami: Zaporedje začnemo z dvema številoma, običajno 1 in 1.
Poglej 1 (število) in Fibonaccijevo število
Glavni števnik
Glavni števnik je ime števila in izraža količino štetega: ena, dva/dve, sto, petintrideset (35), sedem milijonov tristo petinsedemdeset tisoč devetsto šestnajst (7.375.916).
Poglej 1 (število) in Glavni števnik
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej 1 (število) in Grščina
Kaprekarjevo število
Kaprékarjevo števílo je v matematiki pozitivno celo število, za katerega lahko v dani osnovi števke njegovega kvadrata razdelimo na dve števili z enakim številom števk, kot jih ima število, pri čemer je vsota novih števil enaka številu samemu.
Poglej 1 (število) in Kaprekarjevo število
Kvadratno število
Kvadrátno števílo ali kvadrát (včasih celo tudi popólni kvadrát) je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga lahko zapiše kot kvadrat drugega celega števila.
Poglej 1 (število) in Kvadratno število
Kvadratno piramidno število
Piramida topovskih krogel v strasbourškem muzeju. Število vseh krogel skupaj je 5. piramidno število, ki ga izračunamo kot 1^2 + 2^2 + 3^2 + 4^2 + 5^2.
Poglej 1 (število) in Kvadratno piramidno število
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej 1 (število) in Latinščina
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej 1 (število) in Ljubljana
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej 1 (število) in Luna
Möbiusova funkcija
Möbiusova funkcija je v matematiki pomembna multiplikativna funkcija, ki se največ uporablja v teoriji števil in kombinatoriki, ter tudi pri nekaterih problemih teorije grafov.
Poglej 1 (število) in Möbiusova funkcija
Mertensova funkcija
Graf Mertensove funkcije M(n)\,; \, n.
Poglej 1 (število) in Mertensova funkcija
Množenje
Grafični postopek množenja: vsote presečišč skupin črt predstavljajo števke v produktu (desetice prištevamo številu, pozicioniranem levo) Množênje je ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij.
Poglej 1 (število) in Množenje
Mono
Móno- (grško mónos - sam, en, edini) je predpona, ki se nanaša na število ena, npr..
Poglej 1 (število) in Mono
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Poglej 1 (število) in Naravno število
Petkotniško število
Grafični prikaz prvih šestih petkotniških števil, če točke razmestimo v obliki petkotnika Pétkótniško števílo ali peterokótniško števílo je v matematiki figurativno (oziroma mnogokotniško) število, ki predstavlja pravilni petkotnik.
Poglej 1 (število) in Petkotniško število
Potenciranje
Potencíranje je dvočlena matematična operacija, ki jo zapišemo v obliki an.
Poglej 1 (število) in Potenciranje
Pozitivno število
Pozitivno število x je vsako število, za katero velja x > 0.
Poglej 1 (število) in Pozitivno število
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Poglej 1 (število) in Praštevilo
Praštevilski razcep
Práštevílski razcép (práštevilska faktorizácija, prafaktorizácija ali razcép na práfáktorje) števila je predstavitev števila, kot zmnožek manjših števil, deliteljev (faktorjev), npr.
Poglej 1 (število) in Praštevilski razcep
Prafaktor
Práfáktor ali mogoče tudi práštevílski delítelj nekega celega števila je v matematiki vsak njegov faktor, ki je praštevilo in da skupaj z drugimi prafaktorji ali z 1 kot enoličen zmnožek število samo.
Poglej 1 (število) in Prafaktor
Predpona
Predpóna ali prefíks.
Poglej 1 (število) in Predpona
Rimske številke
Sestav rimskih številk je številski sestav, ki izhaja iz antičnega Rima.
Poglej 1 (število) in Rimske številke
Samoštevilo
Sámoštevílo ali Kolumbijevo število je v matematiki pozitivno celo število, ki ga v dani osnovi ne moremo tvoriti z nekim drugim celim številom, seštetim s svojimi števkami.
Poglej 1 (število) in Samoštevilo
Satelit
Prvi satelit Sputnik 1. oktobra 1957 Satelít je naravno ali umetno telo (predmet), ki se giblje po tiru (krožnici, elipsi) okrog nebesnega telesa.
Poglej 1 (število) in Satelit
Schröderjevo število
Schröderjeva števila so v matematiki členi zaporedja naravnih števil določeni z rekurenčno enačbo: Schröderjeva števila predstavljajo število poti na mreži (n + 1) × (n + 1) v kartezični ravnini, ki potekajo od izhodišča (0,0) do točke (n,n) in ne vsebujejo nobene točke nad premico y.
Poglej 1 (število) in Schröderjevo število
Sestavljeno število
Sestavljeno število je v matematiki naravno število n > 1, ki ni praštevilo.
Poglej 1 (število) in Sestavljeno število
Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, krajše SSKJ, je slovar, ki je nastal na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Poglej 1 (število) in Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovenska planinska pot
bukvi Slovenska planinska pot je planinska pot od Maribora do Ankarana in se razteza po severnem in zahodnem delu slovenskega planinskega sveta.
Poglej 1 (število) in Slovenska planinska pot
Slovnično število
Slovnično število je v slovnici količina, ki izraža število.
Poglej 1 (število) in Slovnično število
Soda in liha števila
Vsako celo število je v matematiki bodisi sodo ali liho.
Poglej 1 (število) in Soda in liha števila
Størmerjevo število
Størmerjevo števílo je v matematiki pozitivno celo število n, za katerega je največji prafaktor n^+1 enak ali večji od 2n.
Poglej 1 (število) in Størmerjevo število
Telefon
Prvi Iskrin avtomatski telefonski aparat brez zemeljske tipke ATA2, od 1949 dalje Telefon (in) je telekomunikacijska naprava za sprejem in oddajo zvoka (običajno govora) na veliko razdaljo.
Poglej 1 (število) in Telefon
Trikotniško število
Trikótniško števílo je v matematiki število, ki predstavlja število objektov, ki jih lahko razmestimo v obliko (enakostraničnega) trikotnika.
Poglej 1 (število) in Trikotniško število
Ulamovo število
Ulamovo število je v matematiki člen celoštevilskega zaporedja.
Poglej 1 (število) in Ulamovo število
Veselo število
Vesélo števílo je v matematiki celo število, kjer zaporedna vsota kvadratov njegovih števk sčasoma postane enaka 1.
Poglej 1 (število) in Veselo število
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej 1 (število) in Vodik
Vrstilni števnik
Vrstilni števnik je beseda, ki označuje zaporedno mesto v številski vrsti; prvi, drugi, petintrideseti, stoti, tristopetinsedemdeseti, milijonti, sedemmilijonovtristopetinsedemdesettisočdevetstošestnajsti.
Poglej 1 (število) in Vrstilni števnik
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Poglej 1 (število) in Vrstno število
Woodallovo število
Woodallovo število ali Rieselovo število je v matematiki naravno število oblike: Woodallova števila sta prva raziskovala A. J. C. Cunnigham in H. J. Woodall leta 1917, ki ju je navdihnilo zgodnejše raziskovanje častitega Jamesa Cullena podobno določenih Cullenovih števil.
Poglej 1 (število) in Woodallovo število
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej 1 (število) in Zemlja
0
0 (nìč) je celo število, ki je predhodnik števila 1 in naslednik števila -1.
Poglej 1 (število) in 0
1
1 (I) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto ali nedeljo (odvisno od vira).
Poglej 1 (število) in 1
1 pr. n. št.
1 pr.
Poglej 1 (število) in 1 pr. n. št.
1001
1001 (MI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej 1 (število) in 1001
101
101 (CI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej 1 (število) in 101
101 pr. n. št.
101 pr.
Poglej 1 (število) in 101 pr. n. št.
1101
1101 (MCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej 1 (število) in 1101
1201
1201 (MCCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej 1 (število) in 1201
1301
1301 (MCCCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej 1 (število) in 1301
1401
1401 (MCDI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej 1 (število) in 1401
1501
1501 (MDI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej 1 (število) in 1501
1601
1601 (MDCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej 1 (število) in 1601
1701
1701 (MDCCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej 1 (število) in 1701
1801
1801 (MDCCCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej 1 (število) in 1801
1901
1901 (MCMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej 1 (število) in 1901
2 (število)
2 (dvá) je naravno število, za katero velja 2.
Poglej 1 (število) in 2 (število)
2001
2001 (MMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej 1 (število) in 2001
201
201 (CCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej 1 (število) in 201
201 pr. n. št.
Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 250. pr. n. št. 240. pr. n. št. 230. pr. n. št. 220. pr. n. št. 210. pr. n. št. - 200. pr. n. št. - 190. pr. n. št. 180. pr. n. št.
Poglej 1 (število) in 201 pr. n. št.
301
301 (CCCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej 1 (število) in 301
301 pr. n. št.
Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 350. pr. n. št. 340. pr. n. št. 330. pr. n. št. 320. pr. n. št. 310. pr. n. št. - 300. pr. n. št. - 290. pr. n. št. 280. pr. n. št.
Poglej 1 (število) in 301 pr. n. št.
401
401 (CDI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej 1 (število) in 401
501
501 (DI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej 1 (število) in 501
601
601 (DCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej 1 (število) in 601
701
701 (DCCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej 1 (število) in 701
801
801 (DCCCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej 1 (število) in 801
901
901 (CMI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej 1 (število) in 901
Glej tudi
Cela števila
Prav tako znan kot En, Ena, Enica, Število 1.