Kazalo
36 odnosi: Albedo, Asteroid, Asteroid tipa G, Asteroidni pas, Astronomska enota, Boginja, Cerera (pritlikavi planet), Dan, Ekliptika, Fortuna, Geometrični albedo, Giga, John Russell Hind, Julijanski dan, Julijansko leto, Kelvin, Kilogram, Kotna stopinja, Krogla, Latinščina, Meter, Naravni satelit, Okultacija, Os vrtenja, Rimska mitologija, Sonce, Sreča, Tir, Ura, Vesoljski teleskop Hubble, Zvezda, 1852, 1993, 2004, 22. avgust, 22. oktober.
- Asteroidi tipa G
- Astronomska telesa, odkrita leta 1852
Albedo
sončne svetlobe relativno glede na različne pogoje površin Albedo ali koeficient odbojnosti (tudi odbojnost) je mera za svetlobno odbojnost površine telesa.
Poglej 19 Fortuna in Albedo
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej 19 Fortuna in Asteroid
Asteroid tipa G
Asteroid tipa G je vrsta zelo redkih ogljikovih asteroidov, ki spadajo med asteroide skupine C. V splošnem so podobni asteroidom tipa C. Imajo pa močno absorbcijsko črto pod 0,5 μm.
Poglej 19 Fortuna in Asteroid tipa G
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Poglej 19 Fortuna in Asteroidni pas
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej 19 Fortuna in Astronomska enota
Boginja
Cerere, rimske boginje poljedelstva Bogínja je žensko božanstvo oziroma božansko bitje.
Poglej 19 Fortuna in Boginja
Cerera (pritlikavi planet)
Cêrera (ali Cêres; tudi z oznako 1 Cerera; simbol) je najmanjši pritlikavi planet v Osončju in edini v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej 19 Fortuna in Cerera (pritlikavi planet)
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej 19 Fortuna in Dan
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Poglej 19 Fortuna in Ekliptika
Fortuna
Albrecht Dürer ''Fortuna'' (1502) Fortuna (Fortuna; sreča, usoda) je v rimski mitologiji boginja usode, naključja, sreče in izobilja, boginja mati in zaščitnica oseb, skupnosti, krajev in dogodkov.
Poglej 19 Fortuna in Fortuna
Geometrični albedo
Geometrični albedo (oznaka p) nebesnega telesa je razmerje med svetlostjo nebesnega telesa pri ničelnem faznem kotu in svetlostjo difuzno sipane svetlobe (lambertska ploskev) na idealno beli ravni površini iste velikosti in na isti oddaljenosti od izvora.
Poglej 19 Fortuna in Geometrični albedo
Giga
Gíga (okrajšava G) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 109 ali 1.000.000.000.
Poglej 19 Fortuna in Giga
John Russell Hind
John Russell Hind, angleški astronom, * 12. maj 1823, Nottingham, Anglija, † 23. december 1895, Twickenham (sedaj del Londona).
Poglej 19 Fortuna in John Russell Hind
Julijanski dan
Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).
Poglej 19 Fortuna in Julijanski dan
Julijansko leto
Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).
Poglej 19 Fortuna in Julijansko leto
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Poglej 19 Fortuna in Kelvin
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Poglej 19 Fortuna in Kilogram
Kotna stopinja
Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.
Poglej 19 Fortuna in Kotna stopinja
Krogla
Krogla Krógla je v matematiki okroglo simetrično telo.
Poglej 19 Fortuna in Krogla
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej 19 Fortuna in Latinščina
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej 19 Fortuna in Meter
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Poglej 19 Fortuna in Naravni satelit
Okultacija
Luninega krajca v tej predzorni okultaciji Okultácija (ali zakrítje; latinsko occultatio - skrivanje, prikrivanje, tajenje m, ki so dovolj blizu elkliptike, so: Regul, Spika in Antares. Zakrijejo jih lahko Luna ali drugi planeti. Trenutno je možna okultacija z Aldebaranom le z Luno, saj so planeti navidezno severneje od Aldebarana.
Poglej 19 Fortuna in Okultacija
Os vrtenja
Ós vrtênja ali vrtílna ós je premica, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.
Poglej 19 Fortuna in Os vrtenja
Rimska mitologija
Rimska mitologija je zbirka tradicionalnih zgodb, ki se nanašajo na legendarni izvor antičnega Rima in verski sistem, kot je predstavljeno v literaturi in vizualni umetnosti Rimljanov.
Poglej 19 Fortuna in Rimska mitologija
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej 19 Fortuna in Sonce
Sreča
Srečni nevesta in družica Po filozofski definiciji je sreča stanje popolne zadovoljitve in odsotnost vsakršne želje.
Poglej 19 Fortuna in Sreča
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej 19 Fortuna in Tir
Ura
Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.
Poglej 19 Fortuna in Ura
Vesoljski teleskop Hubble
Vesoljski teleskop Hubble (tudi Hubblov vesoljski daljnogled;, okrajšano HST) je zrcalni daljnogled v tirnici okrog Zemlje.
Poglej 19 Fortuna in Vesoljski teleskop Hubble
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej 19 Fortuna in Zvezda
1852
1852 (MDCCCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej 19 Fortuna in 1852
1993
1993 (MCMXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej 19 Fortuna in 1993
2004
2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej 19 Fortuna in 2004
22. avgust
22.
Poglej 19 Fortuna in 22. avgust
22. oktober
22.
Poglej 19 Fortuna in 22. oktober