Kazalo
25 odnosi: Amplituda, Asteroid, Asteroid tipa P, Asteroid tipa X, Asteroidni pas, Astronomska enota, Dan, Družina asteroidov, Družina Hilda, Geometrični albedo, Johann Palisa, Julijanski dan, Jupiter, Kotna stopinja, Leto, Ogljikov hondrit, Orbitalna resonanca, Poimenovanje astronomskih teles, Svetlobna krivulja, Theodor von Oppolzer, Ura, 14. maj, 1875, 2. november, 2008.
- Asteroidi družine Hilda
- Asteroidi tipa P
- Astronomska telesa, odkrita leta 1875
Amplituda
Amplitúda je pri nihanju največji odmik nihajoče količine od ravnovesne lege.
Poglej 153 Hilda in Amplituda
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej 153 Hilda in Asteroid
Asteroid tipa P
Asteroid tipa P je vrsta asteroidov, ki imajo nizek albedo (0,02 do 0,06) in rdečkast spekter brez značilnosti.
Poglej 153 Hilda in Asteroid tipa P
Asteroid tipa X
Asteroid tipa X je vrsta kovinskih asteroidov v SMASS ravrščanju.
Poglej 153 Hilda in Asteroid tipa X
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Poglej 153 Hilda in Asteroidni pas
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej 153 Hilda in Astronomska enota
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej 153 Hilda in Dan
Družina asteroidov
Družina asteroidov je skupina asteroidov, ki imajo podobne elemente tirnic (velike polosi, izsrednosti, naklone tira).
Poglej 153 Hilda in Družina asteroidov
Družina Hilda
Prikazan je notranji del Osončja vključno z asteroidi glavnega asteroidnega pasu (označeni belo), asteroidi družine Hilda (označeni oranžno) in Jupitrovimi trojanci (zeleno). Družina Hilda je skupina asteroidov, katerih.
Poglej 153 Hilda in Družina Hilda
Geometrični albedo
Geometrični albedo (oznaka p) nebesnega telesa je razmerje med svetlostjo nebesnega telesa pri ničelnem faznem kotu in svetlostjo difuzno sipane svetlobe (lambertska ploskev) na idealno beli ravni površini iste velikosti in na isti oddaljenosti od izvora.
Poglej 153 Hilda in Geometrični albedo
Johann Palisa
Johann Palisa, avstrijski astronom, * 6. december 1848, Troppau, Šlezija (danes Opava na Češkem), † 2. maj 1925, Dunaj, Avstrija.
Poglej 153 Hilda in Johann Palisa
Julijanski dan
Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).
Poglej 153 Hilda in Julijanski dan
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej 153 Hilda in Jupiter
Kotna stopinja
Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.
Poglej 153 Hilda in Kotna stopinja
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Poglej 153 Hilda in Leto
Ogljikov hondrit
Murchison. Ogljikov hondrit (tudi C hondrit) je vrsta kamnitih meteoritov iz skupine hondritov.Vsebujejo relativno veliko oglijka (do 3%) v obliki grafita, karbonatov in organskih spojin.
Poglej 153 Hilda in Ogljikov hondrit
Orbitalna resonanca
Orbitálna resonánca nastopi takrat, ko lahko obhodni dobi dveh nebesnih teles, ki krožita okoli skupnega osrednjega telesa, izrazimo kot razmerje dveh celih števil (primera: 1: 2 in 3: 2).
Poglej 153 Hilda in Orbitalna resonanca
Poimenovanje astronomskih teles
Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.
Poglej 153 Hilda in Poimenovanje astronomskih teles
Svetlobna krivulja
ur. Svetlobna krivulja je v astronomiji krivulja, ki prikazuje navidezni (opazovani) izsev (sij) nebesnega telesa ali področja na nebu, kot funkcijo časa.
Poglej 153 Hilda in Svetlobna krivulja
Theodor von Oppolzer
Theodor von Oppolzer, avstrijski astronom in matematik, * 26. oktober 1841, Praga, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Češka), † 26. december 1886, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).
Poglej 153 Hilda in Theodor von Oppolzer
Ura
Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.
Poglej 153 Hilda in Ura
14. maj
14.
Poglej 153 Hilda in 14. maj
1875
1875 (MDCCCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej 153 Hilda in 1875
2. november
2.
Poglej 153 Hilda in 2. november
2008
2008 (MMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek in konča s sredo.
Poglej 153 Hilda in 2008