Kazalo
42 odnosi: Albedo, Asteroid, Asteroid tipa S, Asteroidni pas, Astronomska enota, Boginja, Celzijeva temperaturna lestvica, Dan, Družina asteroidov, Družina Higeja, Ekliptika, Giga, Grščina, Grška mitologija, Hekata, Izsrednost tira, James Craig Watson, Julijanski dan, Julijansko leto, Kelvin, Kilogram, Kotna stopinja, Kubični centimeter, Meter, Meter na sekundo, Michigan, Nova Zelandija, Ogljik, Okultacija, Osončje, Poimenovanje astronomskih teles, Sonce, Spektralna razvrstitev asteroidov, Ura, Zvezda, 100 (število), 11. julij, 14. julij, 1868, 2003, 2005, 26. november.
- Astronomska telesa, odkrita leta 1868
Albedo
sončne svetlobe relativno glede na različne pogoje površin Albedo ali koeficient odbojnosti (tudi odbojnost) je mera za svetlobno odbojnost površine telesa.
Poglej 100 Hekata in Albedo
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej 100 Hekata in Asteroid
Asteroid tipa S
Asteroid tipa S je vrsta asteroidov, ki sestavljajo po številu drugo najbolj močno skupino.
Poglej 100 Hekata in Asteroid tipa S
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Poglej 100 Hekata in Asteroidni pas
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej 100 Hekata in Astronomska enota
Boginja
Cerere, rimske boginje poljedelstva Bogínja je žensko božanstvo oziroma božansko bitje.
Poglej 100 Hekata in Boginja
Celzijeva temperaturna lestvica
Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.
Poglej 100 Hekata in Celzijeva temperaturna lestvica
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej 100 Hekata in Dan
Družina asteroidov
Družina asteroidov je skupina asteroidov, ki imajo podobne elemente tirnic (velike polosi, izsrednosti, naklone tira).
Poglej 100 Hekata in Družina asteroidov
Družina Higeja
Družina Higeja je družina asteroidov, ki se nahajajo v zunanjem delu glavnega asteroidnega pasu.
Poglej 100 Hekata in Družina Higeja
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Poglej 100 Hekata in Ekliptika
Giga
Gíga (okrajšava G) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 109 ali 1.000.000.000.
Poglej 100 Hekata in Giga
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej 100 Hekata in Grščina
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej 100 Hekata in Grška mitologija
Hekata
Hekata Hekata (starogrško: Hekáte) je v grški mitologiji boginja čarovništva in podzemlja ter zaščitnica Magije.
Poglej 100 Hekata in Hekata
Izsrednost tira
Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.
Poglej 100 Hekata in Izsrednost tira
James Craig Watson
James Craig Watson, kanadsko-ameriški astronom, * 28. januar 1838, Fingal, Ontario, Kanada, † 23. november 1880, Madison, Wisconsin, ZDA.
Poglej 100 Hekata in James Craig Watson
Julijanski dan
Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).
Poglej 100 Hekata in Julijanski dan
Julijansko leto
Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).
Poglej 100 Hekata in Julijansko leto
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Poglej 100 Hekata in Kelvin
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Poglej 100 Hekata in Kilogram
Kotna stopinja
Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.
Poglej 100 Hekata in Kotna stopinja
Kubični centimeter
Kubični centimeter ccm (oznaka cm³) je prostorninska fizikalna enota, ki ustreza prostornini kocke s stranico 1 cm.
Poglej 100 Hekata in Kubični centimeter
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej 100 Hekata in Meter
Meter na sekundo
Méter na sekúndo (oznaka m/s) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za hitrost.
Poglej 100 Hekata in Meter na sekundo
Michigan
Michigan je zvezna država ZDA, ki je dobila ime po Michiganskem jezeru, katerega ime pomeni velika voda.
Poglej 100 Hekata in Michigan
Nova Zelandija
Nova Zelandija (Aotearoa) je otoška država v jugozahodnem Tihem oceanu.
Poglej 100 Hekata in Nova Zelandija
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej 100 Hekata in Ogljik
Okultacija
Luninega krajca v tej predzorni okultaciji Okultácija (ali zakrítje; latinsko occultatio - skrivanje, prikrivanje, tajenje m, ki so dovolj blizu elkliptike, so: Regul, Spika in Antares. Zakrijejo jih lahko Luna ali drugi planeti. Trenutno je možna okultacija z Aldebaranom le z Luno, saj so planeti navidezno severneje od Aldebarana.
Poglej 100 Hekata in Okultacija
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej 100 Hekata in Osončje
Poimenovanje astronomskih teles
Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.
Poglej 100 Hekata in Poimenovanje astronomskih teles
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej 100 Hekata in Sonce
Spektralna razvrstitev asteroidov
Spektralna razvrstitev asteroidov je razvrščanje asteroidov na osnovi podakov o obliki spektra, barve in albeda.
Poglej 100 Hekata in Spektralna razvrstitev asteroidov
Ura
Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.
Poglej 100 Hekata in Ura
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej 100 Hekata in Zvezda
100 (število)
100 (stó) je naravno število, za katero velja 100.
Poglej 100 Hekata in 100 (število)
11. julij
11.
Poglej 100 Hekata in 11. julij
14. julij
14.
Poglej 100 Hekata in 14. julij
1868
1868 (MDCCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej 100 Hekata in 1868
2003
2003 (MMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej 100 Hekata in 2003
2005
2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej 100 Hekata in 2005
26. november
26.
Poglej 100 Hekata in 26. november
Glej tudi
Astronomska telesa, odkrita leta 1868
Prav tako znan kot 100 Hekate.