Kazalo
28 odnosi: Žuželke, Členonožci, Carl Linnaeus, Cerk, Družina (biologija), Genetika, Grščina, Insekticid, Končni bič, Kozmopolit (biogeografija), Krilate žuželke, Krompir, Levitev, Ličinka, Luska, Mahovi, Mnogočlenarji, Morfologija (biologija), Nekrilate žuželke, Parjenje, Pračeljustnice, Preobrazba (biologija), Rep, Seznam redov žuželk, Spermatofor, Tipalnica, Vsejed, Znanstvena klasifikacija živih bitij.
Žuželke
Žužélke ali insékti (znanstveno ime Insecta) spadajo med členonožce (Arthropoda).
Poglej Ščetinorepke in Žuželke
Členonožci
Členonožci (tʃlenɔ'nɔʒtsi) so skupina nevretenčarjev iz najštevilčnejšega debla Arthropoda (ˈɑːrθrəpɒdɑ; grško ἄρθρον (arthron-sklep) + ποδός (podos-stopalo)).
Poglej Ščetinorepke in Členonožci
Carl Linnaeus
Carl Linnaeus (latinizirano Carolus Linnaeus; po prejemu plemištva kot), švedski botanik, zdravnik in zoolog, * 23. maj 1707, Råshult, Smalandia, Švedska, † 10. januar 1778, Uppsala.
Poglej Ščetinorepke in Carl Linnaeus
Cerk
strigalica z ogromnimi cerki, spremenjenimi v klešče. Cêrk je parna okončina na zadnjem členu zadka mnogih členonožcev, kot so žuželke in pajki.
Poglej Ščetinorepke in Cerk
Družina (biologija)
Družína (latinsko familia; množina familiae) je v biologiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od reda.
Poglej Ščetinorepke in Družina (biologija)
Genetika
Genetika je panoga biologije, ki proučuje dedovanje, lastnosti genov in DNK.
Poglej Ščetinorepke in Genetika
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Ščetinorepke in Grščina
Insekticid
Insekticidi so snovi naravnega ali umetnega izvora, ki so toksične za žuželke in jih uporabljamo za zatiranje tistih žuželk, ki so s stališča človeka škodljivci.
Poglej Ščetinorepke in Insekticid
Končni bič
Enodnevnica z dobro vidnimi cerki in končnim bičem. Končni bič ali terminálni fílum (iz latinskega izraza Filum terminale, dobesedno »končna nit«), tudi Appendix dorsalis, je neparna, členjena okončina na koncu zadka nekaterih žuželk.
Poglej Ščetinorepke in Končni bič
Kozmopolit (biogeografija)
Kozmopolit (grško κόσμος (kosmos) - svet + πολις (polis) - mesto, ljudje, meščanstvo) je v biogeografiji vrsta ali višja taksonomska kategorija (rod, družina, red itd.), katere predstavnike lahko v grobem najdemo po vsem svetu (kozmopolitska porazdelitev).
Poglej Ščetinorepke in Kozmopolit (biogeografija)
Krilate žuželke
Krilate žuželke (znanstveno ime Pterygota) so skupina žuželk, za katere je značilno, da imajo izvorno krila.
Poglej Ščetinorepke in Krilate žuželke
Krompir
Krompír (znanstveno ime Solanum tuberosum) je trajnica iz družine razhudnikovk, znana predvsem po gomoljih, ki se uporabljajo tudi kot živilo iz skupine povrtnin v prehrani ljudi.
Poglej Ščetinorepke in Krompir
Levitev
Levitev je proces, pri katerem žival odvrže trdno zunanjo plast kože (kutikulo), pod katero ji je predhodno zrasla nova.
Poglej Ščetinorepke in Levitev
Ličinka
sobnega hroščka Ličinka (s tujko larva) je stopnja v razvoju tistih organizmov, pri katerih v kasnejšem življenju nastopi preobrazba.
Poglej Ščetinorepke in Ličinka
Luska
Luske so v biologiji izrastki na živalskega integumenta (npr. kože) v obliki trdnih ploščic, ki so namenjeni zaščiti telesa pred zunanjimi vplivi.
Poglej Ščetinorepke in Luska
Mahovi
Mahovi (znanstveno ime Bryophyta) so drobne mehke rastline, ki navadno dosežejo od enega do deset centimetrov višine, lahko pa tudi več.
Poglej Ščetinorepke in Mahovi
Mnogočlenarji
Mnogočlénarji (znanstveno ime Polymeria) so opuščen takson živali, ki so ga po starejši klasifikaciji (najbolj znan tak sistem je bil Hadžijev) obravnavali na rangu debla.
Poglej Ščetinorepke in Mnogočlenarji
Morfologija (biologija)
Morfologija je panoga biologije, ki proučuje obliko in zgradbo organizmov.
Poglej Ščetinorepke in Morfologija (biologija)
Nekrilate žuželke
Nekrilate žuželke (znanstveno ime Apterygota) so podrazred žuželk.
Poglej Ščetinorepke in Nekrilate žuželke
Parjenje
Hrošča med parjenjem Párjenje ali kopulácija je združitev spolnih organov dveh organizmov nasprotnega spola (ali dvospolnikov) z namenom oploditve.
Poglej Ščetinorepke in Parjenje
Pračeljustnice
Pračeljustnice (znanstveno ime Archaeognatha) so majhen red žuželk z okoli 500 danes živečimi vrstami.
Poglej Ščetinorepke in Pračeljustnice
Preobrazba (biologija)
ličinke v imago) Preobrazba ali metamorfoza (iz grške skovanke μεταμόρφωσις: μετα- (meta-) - sprememba + μορφή (morfe) - oblika) v biologiji, natančneje zoologiji, označuje biološki proces, pri katerem se dogajajo hitre, obsežne spremembe telesne zgradbe živali.
Poglej Ščetinorepke in Preobrazba (biologija)
Rep
Zložen pavji rep Rèp (tudi rép) je podolgovat, gibljiv izrastek zadnjega dela živalskega telesa.
Poglej Ščetinorepke in Rep
Seznam redov žuželk
Seznam živečih redov in višjih taksonomskih enot žuželk (znanstveno ime Insecta) po trenutno veljavni klasifikaciji.
Poglej Ščetinorepke in Seznam redov žuželk
Spermatofor
Skakač vrste ''Sminthurus viridis'', desno od njega je na veji pritrjen pecljat spermatofor Spermatofor je kapsula ali želatinozna masa, ki jo izločijo samci nekaterih živali in se med parjenjem v celoti prenese do samičine spolne odprtine.
Poglej Ščetinorepke in Spermatofor
Tipalnica
Tipálnice, tudi tipálke ali anténe, so parne okončine, ki izraščajo iz prvih členov telesa členonožcev.
Poglej Ščetinorepke in Tipalnica
Vsejed
Vsejed ali omnivor je žival, ki se prehranjuje tako s hrano živilskega kot tudi rastlinskega izvora.
Poglej Ščetinorepke in Vsejed
Znanstvena klasifikacija živih bitij
150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.
Poglej Ščetinorepke in Znanstvena klasifikacija živih bitij