Kazalo
37 odnosi: Aargau, Allgäu, Apnenec, Švabska, Švica, Bad Urach, Baden-Württemberg, Bavarska, Daimler AG, Donava, Fosil, Geopark, Glavna cerkev v Ulmu, Grad Hohenzollern, Jidiš, Jura, Levji človek iz Hohlenstein Stadel, Limes, Mamut, Morske lilije, Mreža geoparkov Evrope, Naravni rezervat, Neckar, Nemčija, Reformacija, Relikvija, Ren, Rimska cesta, Rimsko cesarstvo, Romščina, Schwarzwald, Skrilavec, Stuttgart, Tübingen, Terciar, Ulm, Venera iz Hohle Felsa.
Aargau
Aargau (nemško Kanton Aargau; včasih latinizirano kot Argovia) je eden izmed 26 kantonov, ki tvorijo Švicarsko konfederacijo.
Poglej Švabska Jura in Aargau
Allgäu
Lokacija Allgäua v Nemčiji (rdeča barva) Zemljevid Allgäua (zelen) brez okrožij in meja:• Vrata v Allgäu (oranžna) • Deli Allgäua (beli) • Sosednje regije (siva) Lokacija Allgäuja na jugu Zgornje Švabske Grünten, "varuh Allgäuja" Allgäusko vznožje Alp Tipično podeželje vznožja Allgäuskih Alp: Siggenhauser Weiher pri Amtzellu Hopfen am See kot primer kraja, ki ga je oblikoval turizem Kmečka hiša Allgäu v Christazhofnu, okrožje Ravensburg Allgäu je z Alpami povezana pokrajina v Nemčiji, s kulturnimi in jezikovnimi posebnostmi.
Poglej Švabska Jura in Allgäu
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Švabska Jura in Apnenec
Švabska
Lega Švabske v Nemčiji (rožnato obarvana) Švabska (nemško Schwaben ali Schwabenland) je zgodovinska in jezikovna pokrajina v Nemčiji, poimenovana po ljudstvu Švabov in ki obsega velik del današnje zvezne dežele Baden-Württemberg.
Poglej Švabska Jura in Švabska
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Švabska Jura in Švica
Bad Urach
Bad Urach (nemško) je mesto v okrožju Reutlingen, nemška zvezna dežela Baden-Württemberg, Nemčija.
Poglej Švabska Jura in Bad Urach
Baden-Württemberg
Baden-Württemberg je zvezna dežela Nemčije, ki leži v jugozahodnem kotu države.
Poglej Švabska Jura in Baden-Württemberg
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Poglej Švabska Jura in Bavarska
Daimler AG
Tovarna avtomobilov Sindelfingen je največja Daimlerova tovarna Daimler AG je velika nemška korporacija s sedežem v Stuttgartu, Baden-Württemberg, Nemčija.
Poglej Švabska Jura in Daimler AG
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Švabska Jura in Donava
Fosil
členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.
Poglej Švabska Jura in Fosil
Geopark
Geopark je območje geološke dediščine, ki je prepoznano zaradi izstopajočega znanstvenega, ekološkega in kulturnega pomena na nacionalni ali nadnacionalni ravni.
Poglej Švabska Jura in Geopark
Glavna cerkev v Ulmu
Ulmer Münster Notranjost, pogled v kor Južna ladja Pogled proti vrhu zvonika Glavna cerkev v Ulmu (nemško: Ulmer Münster) je bila zgrajena v gotskem slogu v Ulmu, nekdanjem Svobodnem cesarskem mestu.
Poglej Švabska Jura in Glavna cerkev v Ulmu
Grad Hohenzollern
Grad Hohenzollern Grad Hohenzollern je rodovni grad plemiške rodbine Hohenzollerjev.
Poglej Švabska Jura in Grad Hohenzollern
Jidiš
Jidiš (יידיש, jidiš ali אידיש, idiš, dobesedno »judovski«) je različica stare visoke nemščine s hebrejskimi koreninami.
Poglej Švabska Jura in Jidiš
Jura
Jura je geološko obdobje, ki je trajalo 56 milijonov let, ime pa je dobilo po švicarskem pogorju Jura.
Poglej Švabska Jura in Jura
Levji človek iz Hohlenstein Stadel
Figurica z levjo glavo, prva se imenuje levji človek (nemško Löwenmensch), tudi levja ženska (nemško Löwenfrau), je slonokoščena skulptura, ki je najstarejša znana zoomorfna skulptura v svetu in najstarejši znan nesporen primer figuralne umetnosti.
Poglej Švabska Jura in Levji človek iz Hohlenstein Stadel
Limes
Rekonstrukcija tipičnega limesa Limes je izraz, ki je prvotno pomenil pot med dvema zemljiščema, Tacit pa je izraz prenesel v času cesarskega obdobja antičnega Rima v izraz, ki je zaznamoval državno mejo.
Poglej Švabska Jura in Limes
Mamut
Mamut (znanstveno ime Mammuthus) spada v družino slonov, je bližnji sorodniki današnjih slonov.
Poglej Švabska Jura in Mamut
Morske lilije
Morske lilije (znanstveno ime Crinoidea) so skupina prvinskih oz.
Poglej Švabska Jura in Morske lilije
Mreža geoparkov Evrope
Evropski geoparki, znani tudi kot EGN, je nadnacionalno partnerstvo geoparkov po Evropi, nastalo v letu 2000, da zagotovi vzajemno podporo obstoječim in potencialnim geoparkom po vsej celini.
Poglej Švabska Jura in Mreža geoparkov Evrope
Naravni rezervat
Naravni rezervat Naravni rezervat je območje geotopov, življenjskih prostorov ogroženih, redkih ali značilnih rastlinskih ali živalskih vrst ali območje, pomembno za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki se z uravnoteženim delovanjem človeka v naravi tudi vzdržuje.
Poglej Švabska Jura in Naravni rezervat
Neckar
Neckar je 367 kilometrov dolga reka v Nemčiji, ki teče skozi jugozahodni del zvezne dežele Baden-Württemberg, na kratkem odseku tudi skozi Hessen.
Poglej Švabska Jura in Neckar
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Švabska Jura in Nemčija
Reformacija
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Poglej Švabska Jura in Reformacija
Relikvija
svetega Demetrija, katedrala v Solunu, Grčija Relikvija (latinsko reliquiae.
Poglej Švabska Jura in Relikvija
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Švabska Jura in Ren
Rimska cesta
Rimska cesta v Pompejih Rímske céste (lat. viae) so bile v antičnem Rimu magistrale, ki so vodile iz prestolnice.
Poglej Švabska Jura in Rimska cesta
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Švabska Jura in Rimsko cesarstvo
Romščina
Rómščina (romsko rromani ćhib) je indoevropski jezik, ki ga govori okoli 4,8 milijonov ljudi, v romskih in sintskih skupnostih okoli po svetu, predvsem v Evropi.
Poglej Švabska Jura in Romščina
Schwarzwald
Schwarzwald je veliko gozdnato gorovje v jugozahodni Nemčiji, v zvezni deželi Baden-Württemberg, ki ga na zahodu in jugu omejuje dolina Rena in leži blizu meje s Francijo in Švico.
Poglej Švabska Jura in Schwarzwald
Skrilavec
Skrilavec je metamorfna kamnina, ki vsebuje različne minerale.
Poglej Švabska Jura in Skrilavec
Stuttgart
Stuttgart Stuttgart je glavno mesto nemške zvezne dežele Baden-Württemberg in obenem njeno največje mesto.
Poglej Švabska Jura in Stuttgart
Tübingen
Tübingen je staro univerzitetno mesto z okoli 90.000 prebivalci v zvezni deželi Baden-Württemberg v jugozahodni Nemčiji med rekama Ammer in Neckar.
Poglej Švabska Jura in Tübingen
Terciar
Terciar je geološka doba v kenozoiku, ki se je začela približno pred 64 milijoni let s koncem krede in končala z začetkom kvartarja pred približno 1,6 milijonom let.
Poglej Švabska Jura in Terciar
Ulm
Ulm je mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg in leži ob reki Donavi.
Poglej Švabska Jura in Ulm
Venera iz Hohle Felsa
Venera iz Hohle Felsa (znana tudi kot Venera iz Schelklingena; v nemščini različno Venus vom Hohlen Fels, vom Hohle Fels; Venus von Schelklingen) je zgornjepaleolitska figurica Venere iz mamutove slonovine, ki je bila odkrita leta 2008 v Hohle Felsu, jami blizu Schelklingena v Nemčiji.
Poglej Švabska Jura in Venera iz Hohle Felsa