Kazalo
68 odnosi: Anžujci, Andrej III. Ogrski, Árpádovci, Šibenik, Štefan Dušan, Štefan I. Šubić Bribirski, Štefan II. Kotromanić, Šubić Bribirski (rodbinsko drevo), Županija, Čakovec, Ban, Béla III., Béla IV. Ogrski, Beneška republika, Blizna Donja, Bosna, Bribir, Skradin, Dalmacija, Dimitrij Zvonimir, Donava, Dunajsko Novo mesto, Ferdinand I. Habsburški, Frankopani, Grofje Babonići, Gvozdansko, Habsburška monarhija, Hrvati, Jurij I. Zrinski, Karel I. Ogrski, Karel II. Anžujski, Klis, Knin, Koloman Ogrski, Kolpa, Kotromanići, Krk (mesto), Krka (Hrvaška), Ludvik I. Ogrski, Medžimurska županija, Mladen II. Šubić Bribirski, Neapeljsko kraljestvo, Nikola IV. Zrinski, Nin, Ogrska, Omiš, Ozalj, Pacta conventa, Pag (mesto), Papež Bonifacij VIII., Pavel I. Šubić Bribirski, ... Razširi indeks (18 več) »
Anžujci
Anžujci ali Anžuvinci (francosko d'Anjou) se imenujejo po grofiji Anjou, enem najpomembnejših francoskih kronskih fevdov.
Poglej Šubići in Anžujci
Andrej III. Ogrski
Andrej III.
Poglej Šubići in Andrej III. Ogrski
Árpádovci
Árpádovci, dinastija, ki je na prehodu v 10.
Poglej Šubići in Árpádovci
Šibenik
Šibenik je mesto z okoli 34.000 prebivalci (mestna občina 46.000) in pristanišče v severni Dalmaciji, ki je upravno središče Šibeniško-kninske županije in sedež istoimenske rimskokatoliške škofije (ki je del Splitske metropolije), pa tudi Dalmatinske eparhije Srbske pravoslavne cerkve.
Poglej Šubići in Šibenik
Štefan Dušan
Štefan Uroš IV.
Poglej Šubići in Štefan Dušan
Štefan I. Šubić Bribirski
Štefan I. Šubić Bribirski (* okoli 1160 † 1238), je bil hrvaški plemič iz grofovske rodbine Šubićev Bribirskih.
Poglej Šubići in Štefan I. Šubić Bribirski
Štefan II. Kotromanić
Štefan II.
Poglej Šubići in Štefan II. Kotromanić
Šubić Bribirski (rodbinsko drevo)
Rodbinsko drevo knezov Šubić Bribirskih v obdobju 1066 - 1456.
Poglej Šubići in Šubić Bribirski (rodbinsko drevo)
Županija
Županija je upravnoadministrativna enota enota na Madžarskem in na Hrvaškem.
Poglej Šubići in Županija
Čakovec
Čakovec (madžarsko Csáktornya, nemško Tschakturn) je mesto s približno 15.000 prebivalci (2021) v severnem delu Hrvaške in središče Medžimurske županije in Medžimurja kot geografske regije.
Poglej Šubići in Čakovec
Ban
Ban je bil sprva naziv za kraljevega namestnika na Hrvaškem.
Poglej Šubići in Ban
Béla III.
Béla III. (madžarsko: III. Béla, hrvaško: Bela III, slovaško: Belo III), kralj Madžarske in kralj Hrvaške (1172-1196), vojvoda Hrvaške in Dalmacije (1161-1163), pripadnik dinastije Árpádovcev, * okrog 1148, † 23. april 1196.
Poglej Šubići in Béla III.
Béla IV. Ogrski
Béla IV. je bil od leta 1235 do 1270 ogrski in hrvaški kralj in od leta 1254 do 1258 štajerski vojvoda, * 1206, † 3. maj 1270.
Poglej Šubići in Béla IV. Ogrski
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Šubići in Beneška republika
Blizna Donja
Blizna Donja je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Marina; le-ta pa spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.
Poglej Šubići in Blizna Donja
Bosna
Bosna v sedanjih mejah Bosna je zgodovinska in geografska regija Bosne in Hercegovine.
Poglej Šubići in Bosna
Bribir, Skradin
Bribir je naselje in arheološko najdišče na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Skradin Šibeniško-kninske županije.
Poglej Šubići in Bribir, Skradin
Dalmacija
Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.
Poglej Šubići in Dalmacija
Dimitrij Zvonimir
Dimitrij Zvonimir (hrvaško Dmitar Zvonimir), hrvaški kralj, * ?, † 20. april 1089.
Poglej Šubići in Dimitrij Zvonimir
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Šubići in Donava
Dunajsko Novo mesto
Dunajsko Novo mesto je mesto v Avstriji, drugo največje v zvezni deželi Spodnja Avstrija in eno od štirih s posebnim statutom v tej deželi.
Poglej Šubići in Dunajsko Novo mesto
Ferdinand I. Habsburški
Ferdinand I. Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva,* 24. marec 1503, Alcalá de Henares, Španija, † 25. julij 1564, Dunaj, Avstrija.
Poglej Šubići in Ferdinand I. Habsburški
Frankopani
Knezi Krški, kasneje Frankapani ali Frankopani, so bili hrvaška plemiška rodbina z otoka Krka.
Poglej Šubići in Frankopani
Grofje Babonići
Grofje Babonići (Babonegi, Babonezići) so bili hrvaška plemiška družina, ki se v virih pojavlja ob koncu 12.
Poglej Šubići in Grofje Babonići
Gvozdansko
Gvozdansko je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Dvor Siško-moslavške županije.
Poglej Šubići in Gvozdansko
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Šubići in Habsburška monarhija
Hrvati
Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.
Poglej Šubići in Hrvati
Jurij I. Zrinski
Jurij I. Zrinski, znan tudi kot Jurij III.
Poglej Šubići in Jurij I. Zrinski
Karel I. Ogrski
Karel I. Ogrski tudi Karel Robert, ogrski in hrvaški kralj, * 1288, Neapelj, † 16. julij 1342, Visegrád.
Poglej Šubići in Karel I. Ogrski
Karel II. Anžujski
Karel II.
Poglej Šubići in Karel II. Anžujski
Klis
Klis je naselje na Hrvaškem, ki je središče občine Klis v Splitsko-dalmatinski županiji.
Poglej Šubići in Klis
Knin
Knin je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod Šibeniško-kninsko županijo.
Poglej Šubići in Knin
Koloman Ogrski
Koloman (Knjižni) (I. (Könyves) Kálmán., Koloman.), hrvaški kralj (1102-1116), ogrski kralj (1095-1116), * ca.
Poglej Šubići in Koloman Ogrski
Kolpa
Kólpa (hrv. Kupa, v Beli krajini Kóupa) je mejna reka med Slovenijo in Hrvaško, desni pritok Save na Hrvaškem.
Poglej Šubići in Kolpa
Kotromanići
Kotromanići so bili bosanska vladarska dinastija, ki je vladala približno od leta 1250 do 1463.
Poglej Šubići in Kotromanići
Krk (mesto)
Krk je navečje mesto na otoku Krku s 3.730 prebivalci (2011) in pristanišče na jugozahodni obali otoka ter sedež istoimenske mestne občine (Grad Krk) s prebivalci, ki upravno spada pod Primorsko-goransko županijo.
Poglej Šubići in Krk (mesto)
Krka (Hrvaška)
Slapovi Krke Hrvaška reka Krka (75 km) izvira pod Dinaro blizu hrvaško-bosanskohercegovske meje 3,5 km severovzhodno od Knina.
Poglej Šubići in Krka (Hrvaška)
Ludvik I. Ogrski
Ludvik I., Veliki, ogrski in hrvaški kralj, poljski kralj, * 5. marec 1326, Visegrád, † 10. september 1382, Nagyszombat.
Poglej Šubići in Ludvik I. Ogrski
Medžimurska županija
Medžimurska županija (prekmursko Medmürska žüpanija) je najsevernejša, po površini (729 km2) najmanjša ter obenem najgosteje poseljena izmed 20 županij Hrvaške (izjema je glavno mesto Zagreb).
Poglej Šubići in Medžimurska županija
Mladen II. Šubić Bribirski
Mladen II.
Poglej Šubići in Mladen II. Šubić Bribirski
Neapeljsko kraljestvo
Neapeljsko kraljestvo je zgodovinsko kraljestvo, nastalo v južni Italiji; glavno mesto je bilo Neapelj.
Poglej Šubići in Neapeljsko kraljestvo
Nikola IV. Zrinski
Lastnoročni podpis Nikole IV. Zrinskega Star portret Zrinskega s konca 16. stoletja Grof Nikola IV. Zrinski ali Nikola Šubić Zrinski (v madžarščini: Zrínyi Miklós) (Zrin, okoli 1508 - Siget, 7. september 1566), je bil hrvaški državnik in vojskovodja, eden najslavnejših velikanov hrvaške in madžarske zgodovine, član plemiške rodbine Zrinski.
Poglej Šubići in Nikola IV. Zrinski
Nin
Nin (Latinsko: Aenona ali Nona), mesto v Zadrski županiji, Hrvaška, s 1256 prebivalci (2001).
Poglej Šubići in Nin
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Šubići in Ogrska
Omiš
Omiš (italijansko Almissa) je staro mesto, občina s statusom mesta (hrv. Grad Omiš) in pristanišče v Splitsko-dalmatinski županiji (Hrvaška).
Poglej Šubići in Omiš
Ozalj
Ozalj je naselje z okoli 1.100 prebivalci, oziroma občina s statusom mesta na Hrvaškem s skoraj 6.000 prebivalci (leta 2001 še 8.000), ki upravno spada pod Karlovško županijo v osrednjem delu države.
Poglej Šubići in Ozalj
Pacta conventa
Pacta conventa (poslovenjeno dogovorjene obveznosti) je bil sporazum, prvič sklenjen leta 1573 med "poljskim narodom", se pravi plemstvom (šlahta) poljsko-litovske Republike obeh narodov, in kandidatom za novega kralja Henrikom Valoiškim pred njegovo izvolitvijo na "svobodnih volitvah" (poljske wolna elekcja).
Poglej Šubići in Pacta conventa
Pag (mesto)
Pag je mesto (hrv. Grad) in pristanišče na istoimenskem otoku na Hrvaškem.
Poglej Šubići in Pag (mesto)
Papež Bonifacij VIII.
Papež Bonifacij VIII., rojen kot Benedetto Caetani Benedetto Gaetano, (imenovan tudi Benedetto Caetani Starejši) je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve; * okrog 1230 Anagni (Lacij, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo); † 11. oktober 1303 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Šubići in Papež Bonifacij VIII.
Pavel I. Šubić Bribirski
Pavel I. Šubić Bribirski (okoli 1245 – 1. maj 1312) je bil Ban Hrvaške med leti 1275 in 1312, in gospodar Bosne od leta 1299 do 1312. Bil je najstarejši sin plemiča Štefana II. Šubića. Podedoval je naslov grofa Bribirskega. Za bana je bil imenovan leta 1273 in naslednjega leta razrešen, zaradi sodelvanja v sporu med dalmatinskimi obalnimi mesti Trogirjem in Splitom.
Poglej Šubići in Pavel I. Šubić Bribirski
Peter Krešimir IV.
Peter Krešimir IV., hrvaški kralj, vladal od 1058 do 1074, sin kralja Štefana I. in kraljice Hicele, hčere Petra II.
Poglej Šubići in Peter Krešimir IV.
Podeštat
Podeštat, tudi podestat, je bil v srednjem veku v državah srednje in južne Italije inštitut, urad nosilca najvišje civilne upravne, včasih tudi vojne funkcije.
Poglej Šubići in Podeštat
Rab, Rab
Rab je mesto ter upravno središče občine s statusom mesta (hrv. Grad Rab) z okoli 9480 prebivalci, ki je del Primorsko-goranske županije.
Poglej Šubići in Rab, Rab
Senj
Senj Utrdba Nehaj Senj je mesto in pristanišče v Liško-senjski županiji na Hrvaškem.
Poglej Šubići in Senj
Sigismund Luksemburški
Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.
Poglej Šubići in Sigismund Luksemburški
Skradin
Skradin je mesto na Hrvaškem oz.
Poglej Šubići in Skradin
Split
Split (italijansko Spalato, latinsko Spalatum, grško Aspalathos), pogosto imenovan tudi Mesto pod Marjanom (hrvaško: Grad pod Marjanom) je največje in najpomembnejše mesto v Dalmaciji in z dobrimi 160.000 prebivalci (občina po podatkih popisa 2021, samo mesto-naselje okoli 150.000; 1991 še skoraj 200.000) drugo največje mesto na Hrvaškem ter glavno mesto Splitsko-dalmatinske županije, kakor tudi sedež rimskokatoliške Splitsko-makarske nadškofije in metropolije ter od 1974 tudi Univerze v Splitu.
Poglej Šubići in Split
Szigetvár
Szigetvár je mesto na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Szigetvári Županije Baranja.
Poglej Šubići in Szigetvár
Trdnjava Ostrovica
Trdnjava Ostrovica, srednjeveška utrdba na Hrvaškem.
Poglej Šubići in Trdnjava Ostrovica
Trogir
Trogir (dalmatinsko: Tragur; italijansko: Traù) je dalmatinsko mesto z 10.107 prebivalci (2021) in pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske občine (hrv. Grad Trogir z 12393 prebivalci, 2021), ki upravno spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.
Poglej Šubići in Trogir
Una
Una Save (Donja Gradina) Úna je reka v Bosni in Hercegovini.
Poglej Šubići in Una
Vinodol
Vinodol ali Vinodolska dolina je hrvaško geografsko območje v zaledju Crikvenice, obsega pa mesta od Križišća do Novega Vinodolskega, ki so z izjemo Bribirja še od časov slovanske naselitve ohranila slovanska imena.
Poglej Šubići in Vinodol
Vrbas (reka)
Vrbas (srb. Врбас) je 235 km dolga reka v zahodnem delu Bosne in Hercegovine.
Poglej Šubići in Vrbas (reka)
Zadar
Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.
Poglej Šubići in Zadar
Zahumje
Zahumje (''Zachlumia'') z okolico na vrhuncu svoje moči Zahumje ali Zahumlje (srbsko: Zahumlje), kasneje Hum, je srednjeveško samostojno ozemlje (sklavinija, kneževina) ob Jadranskem morju med Neretvo in Dubrovnikom, vključno s polotokom Pelješcem.
Poglej Šubići in Zahumje
Zrin
Zrin je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Dvor Siško-moslavške županije.
Poglej Šubići in Zrin
Zrinski
Zrinski, vplivna hrvaška plemiška rodbina.
Poglej Šubići in Zrinski
Zrmanja (reka)
Zrmanja, reka v severni Dalmaciji.
Poglej Šubići in Zrmanja (reka)