Basarab I. ali Basarab Ustanovitelj (romunsko Basarab Întemeietorul) je bil vojvoda in kasneje neodvisen vladar Vlaške, ki je vladal približno od leta 1310 do 1352, * ni znano, † 1352.

Poglej Grofje Babonići in Basarab I. Vlaški

Béla IV. Ogrski

Béla IV. je bil od leta 1235 do 1270 ogrski in hrvaški kralj in od leta 1254 do 1258 štajerski vojvoda, * 1206, † 3. maj 1270.

Poglej Grofje Babonići in Béla IV. Ogrski

Bosna (reka)

Bosna pri Visokem Bosna je reka v osrednji Bosni in Hercegovini, ki izvira pri vasi Vrutci v bližini mesta Ilidža.

Poglej Grofje Babonići in Bosna (reka)

Drina

Drina je 346 km dolga reka in desni, največji pritok Save.

Poglej Grofje Babonići in Drina

Elizabeta Kotromanić

Elizabeta Kotromanić, po možu ogrska, hrvaška in poljska kraljica, * ~1339, † januar 1387, Novigrad, Dalmacija.

Poglej Grofje Babonići in Elizabeta Kotromanić

Grad Blagaj

Grad Blagaj je srednjeveški porušeni grad na desnem bregu reke Korane v današnji Karlovški županiji na Hrvaškem.

Poglej Grofje Babonići in Grad Blagaj

Grad Kostanjevica

Grad Kostanjevica (nemško Landstrass) je bil srednjeveški grad, ki se je domnevno nahajal na severozahodnem delu otoka Kostanjevica na Krki, blizu današnje cerkve svetega Jakoba.

Poglej Grofje Babonići in Grad Kostanjevica

Grad Medvedgrad

Grad Medvedgrad – utrjeno mesto; njegove mogočne razvaline ležijo na vrhu jugozahodnega obronka Medvednice na hribu Mali Plazur blizu Zagreba.

Poglej Grofje Babonići in Grad Medvedgrad

Grad Mehovo na Valvasorjevi upodobitvi leta 1679 Grad Mehovo na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grad Mehovo (Meichau) je grad, katerega razvaline ležijo na strmem griču – Mehovskem hribu - nad vasjo Podgrad, 15 km od Novega mesta na obronkih Gorjancev.

Poglej Grofje Babonići in Grad Mehovo

Grad Steničnjak

Grad Steničnjak (Roknićev grad) (nemško Stenischnach) se je kot srednjeveška mogočna trdnjava nahajal jugovzhodno od Karlovca na Kordunu v bližini vasi Sjeničak oziroma zaselka Roknić na vzpetini iznad potoka Tržac.

Poglej Grofje Babonići in Grad Steničnjak

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.

Poglej Grofje Babonići in Hrvaška

Hrvatska Kostajnica

Hrvatska Kostajnica je mesto na Hrvaškem, ki upravno spada pod Siško-moslavško županijo.

Poglej Grofje Babonići in Hrvatska Kostajnica

Karel I. Ogrski

Karel I. Ogrski tudi Karel Robert, ogrski in hrvaški kralj, * 1288, Neapelj, † 16. julij 1342, Visegrád.

Poglej Grofje Babonići in Karel I. Ogrski

Karlovec

Karlovec (ali Carlstadt) je mesto z nekaj več kot 40.000 prebivalci na Hrvaškem.

Poglej Grofje Babonići in Karlovec

Kolpa

Kólpa (hrv. Kupa, v Beli krajini Kóupa) je mejna reka med Slovenijo in Hrvaško, desni pritok Save na Hrvaškem.

Poglej Grofje Babonići in Kolpa

Kranjska

Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.

Poglej Grofje Babonići in Kranjska

Križarske vojne

prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.

Poglej Grofje Babonići in Križarske vojne

Ludvik I. Ogrski

Ludvik I., Veliki, ogrski in hrvaški kralj, poljski kralj, * 5. marec 1326, Visegrád, † 10. september 1382, Nagyszombat.

Poglej Grofje Babonići in Ludvik I. Ogrski

Ogrska

Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.

Poglej Grofje Babonići in Ogrska

Orsini

Orsini, tudi Družina Orsini, je italijanska plemiška družina, ki spada k najbolj vplivnim knežjim rodbinam.

Poglej Grofje Babonići in Orsini

Sava

Sáva (hrv. in srb. Sava) je reka v Srednji in Jugovzhodni Evropi, desni pritok Donave, najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za Tiso).

Poglej Grofje Babonići in Sava

Sigismund Luksemburški

Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.

Poglej Grofje Babonići in Sigismund Luksemburški

Sisek

Sisek je mesto v osrednji Hrvaški.

Poglej Grofje Babonići in Sisek

Slavonija

Zemljevid Hrvaške, označena Slavonija Slavonija Slavonija je geografska in zgodovinska panonska pokrajina v severovzhodni Hrvaški in se razprostira vzhodno od območja Križevcev ter Siska med rekama Dravo in Savo, tako da na skrajnem vzhodu doseže tudi Donavo.

Poglej Grofje Babonići in Slavonija

Tatari

Tatari so turško ljudstvo, ki živi v Ruski federaciji, v Povolžju (avtonomni republiki Tatarstan, Baškortostan in sosednja območja) ter v Sibiriji.

Poglej Grofje Babonići in Tatari

Vazal

Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.

Poglej Grofje Babonići in Vazal

Vlaška (razločitev)

Vlaška je lahko.

Poglej Grofje Babonići in Vlaška (razločitev)

Vrbas (reka)

Vrbas (srb. Врбас) je 235 km dolga reka v zahodnem delu Bosne in Hercegovine.

Poglej Grofje Babonići in Vrbas (reka)

Zagreb

Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.

Poglej Grofje Babonići in Zagreb

Zrin

Zrin je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Dvor Siško-moslavške županije.

Poglej Grofje Babonići in Zrin

12. maj

12.

Poglej Grofje Babonići in 12. maj

1217

1217 (MCCXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Grofje Babonići in 1217

1218

1218 (MCCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Grofje Babonići in 1218

1241

1241 (MCCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Grofje Babonići in 1241

13. stoletje

Poglej Grofje Babonići in 13. stoletje

1314

1314 (MCCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Grofje Babonići in 1314

1322

1322 (MCCCXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Grofje Babonići in 1322

1582

1582 (MDLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po proleptičnem gregorijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Grofje Babonići in 1582

1897

1897 (MDCCCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Grofje Babonići in 1897

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti