Kazalo
33 odnosi: Andrej II. Ogrski, Antika, Šibenik, Šubići, Županija, Beneška republika, Bosna, Bribir, Dalmacija, Dukat, Fortifikacija, Hrvaška, Ivan Paližna, Kastrum, Knin, Ludvik I. Ogrski, Manuel I. Komnen, Ogrska, Osmansko cesarstvo, Ostrovica, Hrvaška, Sigismund Luksemburški, Sisek, Skradin, Solin, Split, Srednji vek, Trogir, Tvrtko I. Kotromanić, Vjekoslav Klaić, Zadar, Zrin, 12. stoletje, 17. stoletje.
- Srednjeveška arhitektura
Andrej II. Ogrski
Andrej II.
Poglej Trdnjava Ostrovica in Andrej II. Ogrski
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Trdnjava Ostrovica in Antika
Šibenik
Šibenik je mesto z okoli 34.000 prebivalci (mestna občina 46.000) in pristanišče v severni Dalmaciji, ki je upravno središče Šibeniško-kninske županije in sedež istoimenske rimskokatoliške škofije (ki je del Splitske metropolije), pa tudi Dalmatinske eparhije Srbske pravoslavne cerkve.
Poglej Trdnjava Ostrovica in Šibenik
Šubići
Šubići, hrvaško pleme, pomembna hrvaška plemiška rodbina.
Poglej Trdnjava Ostrovica in Šubići
Županija
Županija je upravnoadministrativna enota enota na Madžarskem in na Hrvaškem.
Poglej Trdnjava Ostrovica in Županija
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Trdnjava Ostrovica in Beneška republika
Bosna
Bosna v sedanjih mejah Bosna je zgodovinska in geografska regija Bosne in Hercegovine.
Poglej Trdnjava Ostrovica in Bosna
Bribir
Bribir je lahko.
Poglej Trdnjava Ostrovica in Bribir
Dalmacija
Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.
Poglej Trdnjava Ostrovica in Dalmacija
Dukat
Mihela Stena iz leta 1400. Dukat je v osnovi beneški cekin, kasneje so se tako imenovali tudi drugi zlati in večji srebrni kovanci.
Poglej Trdnjava Ostrovica in Dukat
Fortifikacija
Trdnjava Bovške Kluže Fortifikácija (lat. fortificatio) so vojaške konstrukcije ali objekti, namenjeni utrjevanje območja v obrambne namene in se uporabljajo tudi za utrjevanje oblasti v regiji v času miru.
Poglej Trdnjava Ostrovica in Fortifikacija
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Trdnjava Ostrovica in Hrvaška
Ivan Paližna
Ivan Paližna (?, † 1391) je bil vranski prior in hrvaški ban (1385–1391).
Poglej Trdnjava Ostrovica in Ivan Paližna
Kastrum
Idealiziran osnovni načrt rimskega kastra:(1) Principia (2) Via praetoria (3) Via principalis (glavna cesta) (4) Porta principalis dextra (desna glavna vrata) (5) Porta praetoria (glavna vrata) (6) Porta principalis sinistra (leva glavna vrata) (7) Porta decumana (zadnja vrata). Kastrum (latinsko castrum, mn.
Poglej Trdnjava Ostrovica in Kastrum
Knin
Knin je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod Šibeniško-kninsko županijo.
Poglej Trdnjava Ostrovica in Knin
Ludvik I. Ogrski
Ludvik I., Veliki, ogrski in hrvaški kralj, poljski kralj, * 5. marec 1326, Visegrád, † 10. september 1382, Nagyszombat.
Poglej Trdnjava Ostrovica in Ludvik I. Ogrski
Manuel I. Komnen
Manuel I. Komnen (grško) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 1143 do 1180, * 28. november 1118, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † 24. september 1180, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Trdnjava Ostrovica in Manuel I. Komnen
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Trdnjava Ostrovica in Ogrska
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Trdnjava Ostrovica in Osmansko cesarstvo
Ostrovica, Hrvaška
Ostrovica je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Lišane Ostrovičke Zadrske županije.
Poglej Trdnjava Ostrovica in Ostrovica, Hrvaška
Sigismund Luksemburški
Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.
Poglej Trdnjava Ostrovica in Sigismund Luksemburški
Sisek
Sisek je mesto v osrednji Hrvaški.
Poglej Trdnjava Ostrovica in Sisek
Skradin
Skradin je mesto na Hrvaškem oz.
Poglej Trdnjava Ostrovica in Skradin
Solin
Solin (antična Salona) je industrijsko mesto (upravnoteritorialna enota Grad Solin s 25.000 prebivalci, samo mesto Solin 21.000 po popisu 2021) na periferiji Splita v Splitsko-dalmatinski županiji na Hrvaškem.
Poglej Trdnjava Ostrovica in Solin
Split
Split (italijansko Spalato, latinsko Spalatum, grško Aspalathos), pogosto imenovan tudi Mesto pod Marjanom (hrvaško: Grad pod Marjanom) je največje in najpomembnejše mesto v Dalmaciji in z dobrimi 160.000 prebivalci (občina po podatkih popisa 2021, samo mesto-naselje okoli 150.000; 1991 še skoraj 200.000) drugo največje mesto na Hrvaškem ter glavno mesto Splitsko-dalmatinske županije, kakor tudi sedež rimskokatoliške Splitsko-makarske nadškofije in metropolije ter od 1974 tudi Univerze v Splitu.
Poglej Trdnjava Ostrovica in Split
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Trdnjava Ostrovica in Srednji vek
Trogir
Trogir (dalmatinsko: Tragur; italijansko: Traù) je dalmatinsko mesto z 10.107 prebivalci (2021) in pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske občine (hrv. Grad Trogir z 12393 prebivalci, 2021), ki upravno spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.
Poglej Trdnjava Ostrovica in Trogir
Tvrtko I. Kotromanić
Štefan Tvrtko I. Kotromanić (okrog 1338 - 10. marec 1391) je bil bosanski ban od leta 1353 do 1377, zatem pa prvi bosanski kralj do leta 1391.
Poglej Trdnjava Ostrovica in Tvrtko I. Kotromanić
Vjekoslav Klaić
Vjekoslav Klaić, hrvaški pedagog, akademik in zgodovinar, * 21. junij 1849, Garčin, † 1. julij 1928, Zagreb.
Poglej Trdnjava Ostrovica in Vjekoslav Klaić
Zadar
Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.
Poglej Trdnjava Ostrovica in Zadar
Zrin
Zrin je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Dvor Siško-moslavške županije.
Poglej Trdnjava Ostrovica in Zrin
12. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 9. stoletje | 10. stoletje | 11. stoletje | 12.
Poglej Trdnjava Ostrovica in 12. stoletje
17. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 14. stoletje | 15. stoletje | 16. stoletje | 17.
Poglej Trdnjava Ostrovica in 17. stoletje