Kazalo
40 odnosi: Adrien-Marie Legendre, Aritmetična funkcija, Atle Selberg, Bernhard Riemann, Carl Friedrich Gauss, Celi del, Celo število, Eratostenovo sito, Hipoteza, IBM, Jacques Salomon Hadamard, James Joseph Sylvester, Kombinatorika, Kvadratni koren, Laplaceova transformacija, Logaritemski integral, Matematični dokaz, Matematika, Mertensova funkcija, Multiplikativna funkcija, Nič, O notacija, Paul Erdős, Perronova enačba, Pozitivno število, Praštevilo, Praštevilski izrek, Realno število, Riemannova funkcija zeta, Teorija števil, Tuje število, Von Mangoldtova funkcija, 1 (število), 2 (število), 3 (število), 4 (število), 5 (število), 6 (število), 7 (število), 8 (število).
- Analitična teorija števil
- Aritmetične funkcije
- Praštevila
Adrien-Marie Legendre
Adrien-Marie Legendre, francoski matematik, * 18. september 1752, Pariz, Francija, † 10. januar 1833, Pariz.
Poglej Število praštevil in Adrien-Marie Legendre
Aritmetična funkcija
Aritmétična fúnkcija f(n) je v teoriji števil funkcija, določena za vsa pozitivna cela števila in zavzema vrednosti v množici kompleksnih števil.
Poglej Število praštevil in Aritmetična funkcija
Atle Selberg
Atle Selberg, norveško-ameriški matematik, * 14. junij 1917, Langesund, Norveška, † 6. avgust 2007, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Število praštevil in Atle Selberg
Bernhard Riemann
Georg Friedrich Bernhard Riemann, nemški matematik, * 17. september 1826, Breselenz pri Dannenbergu, Hanover, Nemčija, † 20. julij 1866, Selasca (Selasco), ob Lago Maggiore, Italija.
Poglej Število praštevil in Bernhard Riemann
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Poglej Število praštevil in Carl Friedrich Gauss
Celi del
Graf funkcije celi del Céli dél ali spódnji céli dél je v matematiki funkcija, ki vsakemu realnemu številu x priredi največje celo število manjše ali enako x. Na primer.
Poglej Število praštevil in Celi del
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej Število praštevil in Celo število
Eratostenovo sito
Eratostenovo sito (tudi Eratostenovo rešeto) je preprost algoritem za iskanje vseh praštevil, manjših od izbranega števila.
Poglej Število praštevil in Eratostenovo sito
Hipoteza
Hipotéza (iz starogrškega υπόθεσις: ipóteses - predpostavka) ali domnéva je predlog pojasnila nekega pojava ali možna razlaga.
Poglej Število praštevil in Hipoteza
IBM
Logotip IBM International Business Machines Corporation (krajše IBM) je podjetje, ki deluje že od leta 1888, uradno pa je bilo združeno 15.junija 1911.
Poglej Število praštevil in IBM
Jacques Salomon Hadamard
Jacques Salomon Hadamard, francoski matematik, * 8. december 1865, Versailles, Francija, † 17. oktober 1963, Pariz, Francija.
Poglej Število praštevil in Jacques Salomon Hadamard
James Joseph Sylvester
James Joseph Sylvester, FRS, angleški matematik, * 3. september 1814, London, Anglija, † 15. marec 1897, London.
Poglej Število praštevil in James Joseph Sylvester
Kombinatorika
rešetki 15 × 15. Kombinatórika je matematična disciplina, ki preučuje končne ali števne diskretne strukture, na koliko načinov je možno razporediti, preurediti oziroma izbrati določeno množico elementov iz množice s končno mnogo elementi.
Poglej Število praštevil in Kombinatorika
Kvadratni koren
Zgled kvadratnega korena števila ''x'' Kvadrátni korén je nenegativno realno število, za katero velja \sqrt b.
Poglej Število praštevil in Kvadratni koren
Laplaceova transformacija
Laplaceova transformácija je integralska transformacija, ki funkcijo iz časovnega prostora t preslika v frekvenčni prostor kompleksne spremenljivke s: \left.
Poglej Število praštevil in Laplaceova transformacija
Logaritemski integral
Graf fukcije logaritemskega integrala \operatornameli x \,; \, 0 Logaritemski integral (tudi integralski logaritem ali integralni logaritem,. označba li) je v matematiki specialna neelementarna funkcija, določena za vsa pozitivna realna števila x\ne 1\, z določenim integralom: Tukaj ln označuje naravni logaritem.
Poglej Število praštevil in Logaritemski integral
Matematični dokaz
language.
Poglej Število praštevil in Matematični dokaz
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Število praštevil in Matematika
Mertensova funkcija
Graf Mertensove funkcije M(n)\,; \, n.
Poglej Število praštevil in Mertensova funkcija
Multiplikativna funkcija
Multipliktívna fúnkcija je v teoriji števil aritmetična funkcija f(n), za katero je f(1).
Poglej Število praštevil in Multiplikativna funkcija
Nič
Nič je ime (glavni števnik) za število 0.
Poglej Število praštevil in Nič
O notacija
Primer notacije O: f(x) ∈ O(g(x)) za ''c'' > 0 (e.g. ''c''.
Poglej Število praštevil in O notacija
Paul Erdős
Paul Erdős, madžarski matematik, * 26. marec 1913, Budimpešta, Madžarska, † 20. september 1996, Varšava, Poljska.
Poglej Število praštevil in Paul Erdős
Perronova enačba
Perronova enačba je v matematiki, oziroma v analitični teoriji števil, enačba, ki podaja vsoto aritmetične funkcije z obratno Mellinovo transformacijo.
Poglej Število praštevil in Perronova enačba
Pozitivno število
Pozitivno število x je vsako število, za katero velja x > 0.
Poglej Število praštevil in Pozitivno število
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Poglej Število praštevil in Praštevilo
Praštevilski izrek
Práštevílski izrèk (tudi izrèk o gostôti práštevíl) je v matematiki izrek o asimptotični porazdelitvi praštevil.
Poglej Število praštevil in Praštevilski izrek
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Poglej Število praštevil in Realno število
Riemannova funkcija zeta
rdečo. Riemannova funkcija zeta ali Euler-Riemannova funkcija zeta (običajna označba \zeta(s)) je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil specialna funkcija, definirana za vsako kompleksno število s z realnim delom > 1 z neskončno vrsto kot:.
Poglej Število praštevil in Riemannova funkcija zeta
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Poglej Število praštevil in Teorija števil
Tuje število
Tuji števili sta v matematiki dve celi števili a in b, ki nimata skupnega delitelja razen 1 in -1, oziroma enakovredno, katerih največji skupni delitelj je enak 1.
Poglej Število praštevil in Tuje število
Von Mangoldtova funkcija
Von Mangoldtova funkcija je v matematiki aritmetična funkcija, imenovana po nemškem matematiku Hansu von Mangoldtu.
Poglej Število praštevil in Von Mangoldtova funkcija
1 (število)
1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.
Poglej Število praštevil in 1 (število)
2 (število)
2 (dvá) je naravno število, za katero velja 2.
Poglej Število praštevil in 2 (število)
3 (število)
3 (trí) je naravno število, za katero velja 3.
Poglej Število praštevil in 3 (število)
4 (število)
4 (štíri) je naravno število, za katero velja 4.
Poglej Število praštevil in 4 (število)
5 (število)
5 (pét) je naravno število, za katero velja 5.
Poglej Število praštevil in 5 (število)
6 (število)
6 (šést) je naravno število, za katero velja 6.
Poglej Število praštevil in 6 (število)
7 (število)
7 (sédem) je naravno število, za katero velja 7.
Poglej Število praštevil in 7 (število)
8 (število)
8 (ósem) je naravno število, za katero velja 8.
Poglej Število praštevil in 8 (število)