Kazalo
30 odnosi: Aleksej III. Angel, Štefan Nemanja, Štefan Prvokronani, Štefan Vladislav I., Bitka pri Klokotnici, Despot (dvorni naslov), Drač, Drugo bolgarsko cesarstvo, Dubrovniška republika, Dubrovnik, Epirski despotat, Ivan Asen I., Ivan Asen II., Kanonsko pravo, Kotor, Kraljevina Srbija (1217–1345), Nemanjići, Ohrid, Samostan Žiča, Samostan Studenica, Sebastokrator, Srbščina, Sveta dežela, Sveti Sava, Uroš I. Vukanović, Vukan Nemanjić, Zahumje, Zeta, 1192, 1247.
Aleksej III. Angel
Aleksej III.
Poglej Štefan Radoslav in Aleksej III. Angel
Štefan Nemanja
Štefan Nemanja (srbsko Стефан Немања, Stefan Nemanja) je bil od leta 1166 do 1196 veliki župan (knez) srbske velike kneževine Raške, * okoli 1113, Ribnica, Zeta, 13. februar 1199, Hilandar, Grčija.
Poglej Štefan Radoslav in Štefan Nemanja
Štefan Prvokronani
Štefan II.
Poglej Štefan Radoslav in Štefan Prvokronani
Štefan Vladislav I.
Štefan Vladislav I. (srbsko Стефан Владислав, Stefan Vladislav) je bil od leta 1234 do 1243 kralj Srbije, * okoli 1198, † po 1264.
Poglej Štefan Radoslav in Štefan Vladislav I.
Bitka pri Klokotnici
Bitka pri Klokotnici (bolgarsko Битката при Клокотница, Bitkata pri Klokotnica) se je dogodila 9. marca 1230 pri vasi Klokotnica v sedanji bolgarski provinci Haskovo.
Poglej Štefan Radoslav in Bitka pri Klokotnici
Despot (dvorni naslov)
Despot (grško δεσπότης, gospod, gospodar) je bil visok bizantinski dvorni naslov, rezerviran za zete vladajočih cesarjev, ki je sprva pomenil cesarjevega zakonitega naslednika.
Poglej Štefan Radoslav in Despot (dvorni naslov)
Drač
Drač (albansko Durrës) je pristaniško mesto, sedež okrožja Drač in občine Drač v Albaniji.
Poglej Štefan Radoslav in Drač
Drugo bolgarsko cesarstvo
Drugo bolgarsko cesarstvo (bolgarsko Второ българско царство, Vtorо Bălgarskо carstvo) je bila srednjeveška bolgarska država, ki je obstajala od leta 1185 do 1396 ali 1422.
Poglej Štefan Radoslav in Drugo bolgarsko cesarstvo
Dubrovniška republika
Dubrovniška republika je bila pomorska republika, ki je obstajala od srede 14. stoletja do leta 1808 na ozemlju današnje južne Dalmacije.
Poglej Štefan Radoslav in Dubrovniška republika
Dubrovnik
Dubrovnik je pristaniško in zgodovinsko mesto ob obali Jadranskega morja na skrajnem jugu Hrvaške.
Poglej Štefan Radoslav in Dubrovnik
Epirski despotat
Epirski despotat in druge države, ki so nastale po razpadu Bizantinskega cesarstva leta 1204; zemljevid prikazuje stanje leta 1265 (William R. Shepherd, ''Historical Atlas,'' 1911) Epírski despotát ali Epírska kneževína je bila ena od grških nasledstvenih držav Bizantinskega cesarstva, ki so nastale po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Štefan Radoslav in Epirski despotat
Ivan Asen I.
Ivan Asen I. (bolgarsko Иван Асен I, Ivan Asén I) je bil bolgarski cesar (car), ki je vladal od leta 1189 do 1196, * ni znano, † 1196, Veliko Trnovo.
Poglej Štefan Radoslav in Ivan Asen I.
Ivan Asen II.
Ivan Asen II. (bolgarsko Иван Асен II, Ivan Asén II) je bil bolgarski cesar (car), ki je vladal od leta 1218 do 1241, * ni znano, † 24. junij 1241.
Poglej Štefan Radoslav in Ivan Asen II.
Kanonsko pravo
''Decretum Gratiani'' Kanonsko pravo je zbirka cerkvenih zakonov, ki urejajo delovanje in odnose znotraj posameznih Cerkva.
Poglej Štefan Radoslav in Kanonsko pravo
Kotor
Kotor (črnogorska in srbska cirilica: Котор; italijansko Cattaro) je obalno mesto v Črni gori.
Poglej Štefan Radoslav in Kotor
Kraljevina Srbija (1217–1345)
Kraljevina Srbija (srbsko Краљевина Србија, Kraljevina Srbija) ali Srbsko kraljestvo (srbsko Српско краљевство, Srpsko kraljevstvo) (1217-1345) je bila srbska fevdalna država, ki je nastala leta 1217 iz Velike kneževine Raške, ko je bil veliki župan (knez) Štefan Nemanjić povišan v kralja.
Poglej Štefan Radoslav in Kraljevina Srbija (1217–1345)
Nemanjići
Nemanjići (srbsko Немањићи/Nemanjići) so bili najpomembnejša srbska srednjeveška vladarska dinastija.
Poglej Štefan Radoslav in Nemanjići
Ohrid
Ohrid Ohrid (makedonsko: Охрид) je mesto v Severni Makedoniji, na severovzhodni obali Ohridskega jezera in je središče Ohridske regije, ter sedež istoimenske občine.
Poglej Štefan Radoslav in Ohrid
Samostan Žiča
Samostan je zgradil prvi srbski kralj Stefan Nemanjić Prvovenčani (veliki župan 1196-1217, kralj 1217-1228) v letih 1206 do 1221.
Poglej Štefan Radoslav in Samostan Žiča
Samostan Studenica
Samostán Studênica (srbsko Манастир Студеница) je samostan Srbske pravoslavne cerkve, ki izvira iz 12.
Poglej Štefan Radoslav in Samostan Studenica
Sebastokrator
Sebastokrator (grško σεβαστοκράτωρ, bolgarsko in srbsko cевастократор) je bil visok dvorni naslov v poznem Bizantinskem cesarstvu.
Poglej Štefan Radoslav in Sebastokrator
Srbščina
Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.
Poglej Štefan Radoslav in Srbščina
Sveta dežela
Sveta dežela je naziv za deželo, kjer je živel in deloval Jezus Kristus.
Poglej Štefan Radoslav in Sveta dežela
Sveti Sava
samostanu Studenica Sveti Sava je bil srbski plemič, menih, iguman samostana Studenica, književnik, diplomat in prvi nadškof avtokefalne Srbske pravoslavne cerkve, * okoli 1174, † 14. januar 1236 (po julijanskem koledarju).
Poglej Štefan Radoslav in Sveti Sava
Uroš I. Vukanović
Uroš I. Vukanovič (srbsko Урош I Вукановић) je bil od okoli 1112 to 1145 veliki knez (srbsko veliki župan) Velike kneževine Srbije, * 1084/1085, Raška, † 1144/1145, Raška.
Poglej Štefan Radoslav in Uroš I. Vukanović
Vukan Nemanjić
Vukan Nemanjić (srbsko Вукан Немањић/Vukan Nemanjić) je bil od leta 1202 do 1204 veliki knez Kneževine Srbije in od leta 1195 do svoje smrti veliki knez (naslovni kralj) Pomorja, * pred 1165, † po 1207.
Poglej Štefan Radoslav in Vukan Nemanjić
Zahumje
Zahumje (''Zachlumia'') z okolico na vrhuncu svoje moči Zahumje ali Zahumlje (srbsko: Zahumlje), kasneje Hum, je srednjeveško samostojno ozemlje (sklavinija, kneževina) ob Jadranskem morju med Neretvo in Dubrovnikom, vključno s polotokom Pelješcem.
Poglej Štefan Radoslav in Zahumje
Zeta
Zeta (okrajšava Z) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 1021.
Poglej Štefan Radoslav in Zeta
1192
1192 (MCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Štefan Radoslav in 1192
1247
1247 (MCCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Štefan Radoslav in 1247